17. 9. 2024
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport
Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS) v 74. členu določa, da je gospodarska pobuda svobodna in daje pooblastilo zakonodajni veji oblasti, da določi pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij, ki pa se ne smejo izvajati v nasprotju z javno koristjo. Hkrati pa tudi prepoveduje dejanja, ki kažejo na nelojalno konkurenco in jo v nasprotju z zakonom omejujejo.
V 1. točki Komentarja Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: KURS) je navedeno, da svobodno gospodarsko pobudo Ustavno sodišče (v nadaljevanju: US) opredeljuje kot svobodno ustanovitev gospodarskega subjekta (pod zakonskimi pogoji), njegovo vodenje v skladu z ekonomskimi načeli (upoštevaje prisilne predpise), svobodno izbiro dejavnosti, s katero gospodarski subjekti uresničujejo svoje pridobitne interese v konkurenci na tržišču, izbiro poslovnih partnerjev in podobno, ne glede na velikost, statusno obliko ali druge značilnosti (OdlUS XIII, 33, U-I-59/03, Ur. l. 59/04 in 61/04). Smotrno v drugi točki nadaljuje, da je nujna predpostavka za presojo, ali je poseženo v svobodno gospodarsko pobudo ali ne, ugotovitev, da gre za opravljanje gospodarske dejavnosti, ki je skladno z URS svobodna. Poleg tega pa mora biti tudi pridobitna (OdlUS XI, 44, U-I-288/00, Ur. l. 32/02).
Pri tem moramo biti pozorni, da drugi odstavek 74. člena URS svobodne gospodarske pobude, ki daje zakonodajalcem moč in pooblastilo določiti zakonske pogoje ustanavljanja gospodarskih organizacij, ne zamenjamo z drugim odstavkom 15. člena URS, ki določa načine izvrševanja pravice in se glasi: »Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine.«.
Omenjena člena obravnavata način izvrševanja gospodarske pobude in njeno omejitev. Določitev njune meje močno vpliva na podjetniško svobodo, kar lahko posledično vpliva tudi na konkurenčnost podjetij. Skladno z mnenjem US lahko do omejevanja podjetniške svobode pride le v primerih, ki jih določa zakon. Navedeno pomeni, da je mogoče omejevati le posamično gospodarsko dejavnost ob pogoju, da je tak ukrep reguliran (ga določa posamezni materialni zakon). Primer je omejevanje oglaševanja odvetniških družb, s čimer je zakonodajalec vsem omogočil enake možnosti vstopa na trg.
Skladno s 74. členom URS je zakonodajna veja oblasti določila pogoje ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov in samostojnih podjetnic posameznic (v nadaljevanju: podjetnik), povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj in podružnic tujih podjetij s prejetjem Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Če se posameznik na primer odloči za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo (za primer jo navajamo, ker je ta v Sloveniji poleg podjetnika najpogostejša pravnoorganizacijska oblika za opravljanje pridobitne dejavnosti), mora upoštevati določila ZGD-1 o družbi z omejeno odgovornostjo, navedena v 7. poglavju III. dela zakona. Z določili so natančno opredeljeni postopki in način ustanovitve družbe, urejena so tudi razmerja med družbo in družbeniki, določeni so načini upravljanja in prenehanja delovanja družbe, postopki spremembe družbene pogodbe, določena je tudi smiselna uporaba določb o delniški družbi in določila v zvezi z družbo z enim družbenikom.
V zvezi z družbo z omejeno odgovornostjo je treba pojasniti tudi, da gre za družbo, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi družbenik svoj poslovni delež, ki je izražen v odstotkih. Poslovni delež je skupek upravljavskih pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo na podlagi obsega svojega osnovnega vložka. Glede na poslovni delež družbenik na skupščini družbenikov soodloča o najpomembnejših vprašanjih družbe: sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička, vplačilu osnovnih vložkov, vračanju naknadnih vplačil, delitvi in prenehanju poslovnih deležev, ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij (direktorjev) ter njihovi postavitvi in odpoklicu, ter ostalih odločitvah, opredeljenih v 505. členu ZGD-1. Družbeniki so torej tisti, ki sprejemajo pomembne odločitve v zvezi s poslovanjem družbe ter tako z vodilnim kadrom in ostalimi zaposlenimi v družbi pomembno krojijo njeno usodo. K temu lahko s svojo funkcijo nadzora nad vodenjem poslov pripomore tudi nadzorni svet, če ga družba z omejeno odgovornostjo ima (514. člen ZGD-1).
Skladno z določili URS je zakonodajalec z ZGD-1 določil pravnoorganizacijske oblike, v katerih je mogoče opravljati pridobitno dejavnost, ter pogoje za ustanovitev in poslovanje le-teh. Pri tem pa ni z ničemer omejil podjetniške svobode, ki je za rast in razvoj gospodarskih družb najbolj pomembna, saj le s podpiranjem inovativnosti lahko le-te udejanjajo in realizirajo ideje, s katerimi so konkurenčne na našem in tujem trgu. Naloge in delo poslovodstva je omejil na vodenje poslov in zastopanje družbe, o pomembnejših vprašanjih družbe pa odloča skupščina družbenikov. To pomeni, da poraba sredstev družbe ne sledi le volji in interesu poslovodstva, temveč vseh družbenikov, ki na skupščini določijo smer poslovnega delovanja družbe, ki jo poslovodstvo skupaj z zaposlenimi poskuša čim bolj uspešno realizirati.
Za nemoteno delovanje lahko družba kupuje opredmetena osnovna sredstva, kamor spada tudi nakup avtomobila. Z zakonskim omejevanjem nakupa osnovnih sredstev pa bi zakonodajalec po našem mnenju preveč rigorozno posegel v svobodno gospodarsko pobudo, saj bi s takšno omejitvijo posledično omejevali tudi nakupovanje drugih opredmetenih sredstev, kot so delovni stroji, tiskalniki in ostali pripomočki. To bi lahko pripeljalo do manj optimalnega delovanja gospodarskih družb, s tem pa slabši konkurenčni položaj slovenskih gospodarskih družb na nacionalnem in tujem trgu. Glede na vse navedeno menimo, da je predlagani ukrep nesorazmeren in ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport si prizadevamo anomalije v gospodarstvu odpraviti na različne načine, med drugim tudi z vključitvijo delavcev v delitev rezultatov dela. To že ureja Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob), ki ga načrtujemo še dodatno izboljšati s spremembami in dopolnitvami zakona, ki jih usklajujemo z širšim krogom deležnikov, v katerem so tako predstavniki delodajalcev kot tudi predstavniki delojemalcev.