3. 9. 2024
Odziv Ministrstva za javno upravo
Zakon o občinskem redarstvu[1] (v nadaljevanju: ZORed) določa več oblik nadzora nad delom občinskih redarjev. Nadzor je določen tako za mestna redarstva, kot občinska in medobčinska redarstva. ZORed v 2. členu namreč določa, da mestna občina ustanovi mestno redarstvo, občina pa lahko ustanovi občinsko redarstvo z odlokom, ki ga na predlog županje ali župana sprejme občinski svet. Dve ali več občin lahko z odlokom, ki ga na predlog župana v enakem besedilu sprejmejo njihovi občinski sveti, ustanovi medobčinsko redarstvo kot organ skupne občinske uprave. Če občina ne ustanovi občinskega redarstva ali medobčinskega redarstva, določi z odlokom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, da naloge občinskega redarstva opravlja občinski redar ali občinska redarka. Na podlagi 49.c člena Zakona o lokalni
samoupravi[2] pa pri izvrševanju upravnih nalog nastopa organ skupne občinske uprave kot organ tiste občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, zaradi česar so medobčinska redarstva zgolj oblika organiziranosti delovanja redarske službe, na območju posamezne občine pa redarji delujejo kot občinski redarji, ki ukrepe izvajajo tudi na podlagi sprejetih odlokov vsake posamezne občine. Medobčinsko redarstvo je tako zgolj organizacijska enota povezanih občinskih redarstev, pooblaščene uradne osebe pa so občinski redarji ne glede na to, znotraj kakšne organizacijske enote delo opravljajo.
V 30. členu ZORed je določeno, da nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih organov, občinskih uprav in občinskih redarstev pri izvrševanju ZORed opravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Nadzorstvo nad zakonitostjo izvrševanja posameznih pooblastil občinskih redarstev in organ, pristojen za nadzor, določa zakon, s katerim so ta pooblastila določena. Za prekrške, določene s tem zakonom, je pristojna inšpekcija za notranje zadeve. Skladno z 31. členom ZORed pa je za nadzorstvo nad izvrševanjem nalog občinskega redarstva, določenih z občinskimi predpisi, pristojen župan.
Dodatno ZORed določa tudi nadzor glede obveščanja o varnostnem pregledu osebe, zasegu predmetov, zadržanju in uporabi prisilnih sredstev. O varnostnem pregledu osebe, zasegu predmetov, zadržanju in uporabi prisilnih sredstev občinski redar pisno poroča vodji občinskega redarstva oziroma svojemu nadrejenemu ali osebi, ki jo ta pooblasti (1. odstavek 16. člena ZORed). Če je osebi med postopkom povzročena telesna poškodba ali smrt, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno proti več kot trem osebah, vodja občinskega redarstva nemudoma obvesti župana občine, kjer je sedež občinskega redarstva, v primeru smrti osebe pa tudi policijo (3. odstavek 16. člena ZORed). Skladno s 17. členom ZORed vodja občinskega redarstva na podlagi poročila iz prvega odstavka 16. člena ZORed člena oceni, ali je bilo ravnanje občinskega redarja zakonito in strokovno. Ob ugotovljenih kršitvah sproži postopek za ugotavljanje odgovornosti. Če je bila osebi pri uporabi prisilnih sredstev povzročena telesna poškodba ali smrt ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno proti več kot trem osebam, oceno ravnanja občinskega redarja opravi komisija za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskega redarstva (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisijo sestavljajo: direktor občinske uprave, pri medobčinskem redarstvu pa direktor občinske uprave s sedežem medobčinskega redarstva; predstavnik policije in eden ali več predstavnikov nevladnih organizacij, zainteresiranih za nadzor nad varstvom človekovih pravic in svoboščin, ali predstavnikov javnosti, ki jih določi župan. Komisijo imenuje župan, pri medobčinskem redarstvu pa župan občine, v kateri je sedež medobčinskega redarstva. Župan imenuje komisijo najpozneje v petih delovnih dneh od prejema obvestila iz tretjega odstavka prejšnjega člena. Komisijo vodi direktor občinske uprave, pri medobčinskem redarstvu pa direktor občinske uprave s sedežem medobčinskega redarstva. Vodja komisije skliče prvo sejo komisije najpozneje v petih delovnih dneh od njenega imenovanja. 18. člen ZORed nadaljnje določa postopek pred komisijo za pritožbe.
V 19. členu ZORed je določeno, da posameznik, ki meni, da so mu bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja občinskega redarja kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30 dneh pritoži županu. Župan mora pritožbo iz proučiti in o svojih ugotovitvah in ukrepih v 30 dneh pisno obvestiti pritožnika. O disciplinskih kršitvah občinskega redarja se odloča v disciplinskem postopku v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
Ob navedenem Ministrstvo za javno upravo pojasnjuje tudi, da so občinski redarji javni uslužbenci, zato upravni nadzor nad delom občinskih redarjev oziroma izdajanjem aktov v okviru svojih pristojnosti izvaja tudi inšpektorat Ministrstva za javno upravo. Akti, ki jih občinski redarji izdajajo, pa so vodeni v okviru prekrškovnih postopkov, ki skladno z Zakonom o prekrških[3] (v nadaljevanju: ZP-1) omogočajo zahtevo za sodno varstvo zoper odločitve prekrškovnih organov prve stopnje oziroma instančno odločanje sodišč nad delom občinskih redarjev. Na podlagi 48.c člena ZP-1 mora že sam obrazec obvestila o prekršku vsebovati tudi obvestilo o pravici do zahteve za sodno varstvo glede odgovornosti za prekršek, izrečene globe in kazenskih točk v cestnem prometu, v 2. odstavku 56. člena pa je določeno, da mora pisna odločba o prekršku imeti številko, datum, podpis pooblaščene uradne osebe in žig prekrškovnega organa, ki jo je izdal, ter uvod, izrek in pravni pouk, kadar je zoper njo napovedana vložitev zahteve za sodno varstvo, pa tudi obrazložitev. Na podlagi 7. odstavka 56. člena se pisna odločba o prekršku vroči kršitelju in drugim osebam, ki imajo pravico do zahteve za sodno varstvo. 57.b člen ZP-1 določa, da zoper plačilni nalog iz 57. člena tega zakona, ki se izda za kršitve predpisov o ustavljanju in parkiranju vozil v cestnem prometu, ni dovoljena zahteva za sodno varstvo, kršitelj pa ima pravico do ugovora v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga. Na podlagi ugovora prekrškovni organ plačilni nalog odpravi in o ugovoru odloči z odločbo o prekršku ali postopek o prekršku ustavi, pri čemer ugovor šteje kot izjava v hitrem postopku o prekršku. Pouk o pravici do ugovora in načinu njegove vložitve, ter o tem, da mora kršitelj v ugovoru navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati, je del pouka o pravici do pravnega sredstva na plačilnem nalogu. 59. člen ZORed pa določa samo pravico do zahteve za sodno varstvo. oper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku, se lahko vloži zahteva za sodno varstvo. Zahtevo lahko vloži oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov, pod pogojem, da je upravičenec pravočasno napovedal njeno vložitev v skladu z 59.a členom tega zakona. Zahteva za sodno varstvo iz prejšnjega odstavka zadrži izvršitev odločbe o prekršku. Kolikor v tem poglavju ni drugače določeno, se v postopku z zahtevo za sodno varstvo smiselno uporabljajo določbe pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku. V postopku z zahtevo za sodno varstvo ni mogoče izdati sodbe brez obrazložitve.
Ministrstvo za javno upravo tako utemeljuje, da veljavna pravna ureditev določa več institutov nadzora in s tem zadostno pravno varstvo nad delovanjem občinskih redarjev, zaradi česar ni potrebe po dodatni ureditvi nadzorovanja dela redarskih služb.