13. 4. 2026
Odziv Ministrstva za vzgojo in izobraževanje
Zahvaljujemo se vam za posredovan predlog, v katerem predlagate uvedbo obveznih predmetov samoobramba, gospodinjstvo in finance v osnovnih in srednjih šolah. Predlog odpira pomembna vprašanja varnosti, vsakodnevnih življenjskih spretnosti in finančne pismenosti, ki so tudi sicer prepoznana kot ključna področja razvoja slovenskega vzgojno‑izobraževalnega sistema.
V nadaljevanju podajamo pojasnilo glede tega, katere vsebine so že vključene v veljavne predmetnike osnovnih in srednjih šol ter kako se te tematike obravnavajo v okviru kurikularne prenove oziroma modernizacije poklicnega izobraževanja.
1. Samoobramba, osebna varnost in preprečevanje nasilja
V veljavnih predmetnikih osnovnih in srednjih šol ni predviden samostojen obvezni predmet samoobramba. Vsebine, povezane z varovanjem lastnega življenja, osebno varnostjo, preprečevanjem nasilja, obvladovanjem konfliktov ter zdravimi in enakopravnimi odnosi pa so že sistemsko vključene medpredmetno in vzgojno‑preventivno, in sicer:
- v predmet Šport (varno gibanje, telesna pripravljenost, obvladovanje stresa, sodelovanje, skrb za zdravje);
- v osnovni šoli v predmet Domovinska in državljanska kultura in etika, kjer se obravnavajo človekove pravice, nenasilno reševanje sporov, spoštovanje in odgovorni odnosi;
- v srednjih šolah v splošnoizobraževalnih predmetih (npr. sociologija, psihologija, aktivno državljanstvo), kjer se obravnavajo teme nasilja, osebnih meja, enakosti in socialne odgovornosti;
- v okviru razrednih ur, oddelčnih skupnosti, projektnih dni in drugih oblik vzgojnega delovanja;
- v okviru svetovalnega dela šol ter sodelovanja z zunanjimi institucijami (npr. zdravstvene ustanove, policija, nevladne organizacije).
Takšen pristop temelji na strokovnem izhodišču, da je preprečevanje nasilja in krepitev varnosti najuspešnejše, kadar se obravnava celostno – vzgojno, socialno in preventivno, ne zgolj kot učenje tehnik samoobrambe.
V okviru kurikularne prenove se navedene vsebine dodatno krepijo v sklopu področij zdravja, dobrobiti, varnosti ter socialno‑čustvenih kompetenc.
2. Gospodinjstvo, življenjske spretnosti, prehrana in skrb za okolje
V osnovni šoli je že v veljavi obvezni predmet Gospodinjstvo, ki se izvaja v 5. in 6. razredu. Predmet vključuje zlasti zdravo prehrano in pripravo obrokov, higieno in varnost v gospodinjstvu, urejanje bivalnega okolja, osnovno ekonomiko gospodinjstva, potrošništvo in odgovorno ravnanje z viri.
S tem so ključne vsebine, ki jih navajate v predlogu (kuhanje, načrtovanje obrokov, skrb za čistočo in vsakodnevna odgovornost), že vključene v obvezni učni program osnovne šole.
V srednjih šolah se obravnava življenjskih spretnosti razlikuje glede na vrsto izobraževalnega programa:
- v poklicnih, srednjih strokovnih in poklicno‑tehniških programih so vsebine, povezane z vsakdanjim življenjem, organizacijo dela, zdravjem, varnostjo, odgovornostjo in samostojnostjo, vključene v strokovne module, praktični pouk in projektno delo;
- v gimnazijskih programih se tovrstne vsebine obravnavajo predvsem skozi splošnoizobraževalne predmete, dneve dejavnosti, projektno delo in interesne dejavnosti.
V zvezi s predlogom, da bi učenci oziroma dijaki sami izvajali redno čiščenje šolskih prostorov (npr. sanitarij, hodnikov, telovadnic), pojasnjujemo, da takšna ureditev ni predvidena, saj ni skladna z veljavno zakonodajo, higienskimi in varnostnimi standardi ter vlogo šole kot vzgojno‑izobraževalne ustanove.
Kurikularna prenova pa poudarja odgovornost, trajnostni razvoj, sodelovanje in skrb za skupno okolje, pri čemer se življenjske spretnosti razvijajo na pedagoško ustrezen in varen način.
3. Finance in finančna pismenost
Finančna pismenost v osnovnih in srednjih šolah ni samostojen obvezni predmet, je pa že sistematično vključena:
- v osnovni šoli predvsem v predmet Gospodinjstvo, deloma pa tudi v matematiko in družboslovne predmete;
- v srednjih šolah:
- v gimnazijskih programih skozi matematiko, družboslovne predmete, aktivnodržavljanstvo ter vsebine, ki se nanašajo na podjetnost;
- v poklicnih in strokovnih programih tudi v strokovne module, praktični pouk in pripravo na trg dela.
Slovenija ima sprejet Nacionalni program finančnega opismenjevanja, ki finančno pismenost opredeljuje kot ključno življenjsko zmožnost. V okviru kurikularne prenove se:
- krepi razumevanje osebnih financ (plača, davki, varčevanje, krediti, tveganja),
- razvijajo praktični učni scenariji iz vsakdanjega življenja,
- izvajajo razvojni in pilotni projekti finančnega opismenjevanja z namenom njihove dolgoročne vključitve v redni pouk.
Na podlagi navedenega ugotavljamo, da:
- so vsebine s področja gospodinjstva in finančne pismenosti že vključene v veljavne programe osnovnih in srednjih šol, pri čemer se v srednjih šolah izvajajo skladno z naravo posameznega izobraževalnega programa;
- se vsebine osebne varnosti, preprečevanja nasilja in zdravih odnosov obravnavajo celostno in medpredmetno, z močnim poudarkom na preventivi in vzgojnem delovanju;
- kurikularna prenova in modernizacija šolstva dodatno krepita uporabnost znanja, življenjske spretnosti, finančno pismenost ter dobrobit otrok in mladostnikov, brez uvajanja novih samostojnih obveznih predmetov, kjer to ni strokovno utemeljeno.
Nadalje vas obveščamo še, da v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA, 71/23, 22/25 – ZZZRO-1 in 48/25) javno veljavne izobraževalne programe sprejema pristojni strokovni svet.
Izobraževalne programe, kamor sodijo tudi učni načrti in katalogi znanj za posamezne predmete, pripravljata javna zavoda, in sicer Zavod RS za šolstvo za osnovnošolsko ter gimnazijsko izobraževanje (v nadaljevanju: ZRSŠ) ter Center RS za poklicno izobraževanje za poklicno in strokovno izobraževanje (v nadaljevanju: CPI), ki sta po Navodilu o vodenju postopkov, priprave, posredovanja v sprejem in objave javno veljavnih izobraževalnih in vzgojnih programov (Uradni list RS, št. 5/11, 10/19) tudi predlagatelja gradiva za obravnavo na pristojnem strokovnem svetu.
Drugi predlagatelji, ki želijo uvrstiti na pristojni strokovni svet v obravnavo in sprejem posamezen element programa, ki se izvaja kot izobraževalni ali vzgojni program javne službe, morajo svoj predlog posredovati enemu izmed ali obema omenjenima javnima zavodoma.
ZRSŠ in CPI sta pristojna tako za posodabljanje obstoječih programov kot za zbiranje predlogov glede novih vsebin, zato vam predlagamo, da svoje pobude in morebitne konkretnejše predloge vsebin naslovite neposredno nanju, saj sta to organa, ki vodita postopke strokovne presoje ter priprav izhodišč za prenove programov.
Še enkrat se vam zahvaljujemo za vaš predlog in interes za razvoj kakovostnega izobraževanja.