Predlagam vladi, da se takoj prizna varstveni dodatek III. kategorije delovnim invalidom, ki prejemajo denarno nadomestilo od ZPIZA, ki je manjše od denarne socialne pomoči

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Varstveni dodatek po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, mesečni denarni dodatek k pokojnini, je bil namenjen zagotavljanju socialne varnosti prejemnikom najnižjih pokojnin (starostnih, invalidskih, vdovskih in družinskih, ne pa tudi kmečkih), zavarovanih za celotni obseg pravic, s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in pogojen z materialnim položajem (dohodek in premoženje) prejemnika pokojnine in družinskih članov, s katerimi je živel v skupnem gospodinjstvu.

Z reformo socialne zakonodaje je bil varstveni dodatek leta 2012 izločen iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja in je postal samostojna socialnovarstvena pravica za tiste, ki si lastne materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati.

Za ugotavljanje upravičenosti do varstvenega dodatka se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za denarno socialno pomoč. Varstveni dodatek je del sistema socialnega varstva, v katerem so pravila, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, določen s tem zakonom, ima pravico do varstvenega dodatka v višini in pod pogoji, določenimi z zakonom.

Upravičenci do varstvenega dodatka so lahko tudi kmečki upokojenci, obrtniki z nizkimi pokojninami in druge osebe v materialni stiski, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo.

Upravičenost se pogojuje s trajno nezaposljivostjo oziroma trajno nezmožnostjo za delo, kar vlagatelji dokazujejo z odločbo ustreznega organa ali pa z doseženo starostjo 63 oziroma 65 let. Nezaposlene ženske, ki so mlajše od 63 let, in nezaposleni moški, mlajši od 65 let, tako niso več upravičeni do tega dodatka (razen če imajo statusa invalida ali katero drugo odločbo, ki dokazuje trajno nezaposljivost ali trajno nezmožnost za delo), ne glede na to, ali so upokojenci ali ne. Po ZPIZ-1 so varstveni dodatek lahko prejemali uživalci najnižjih pokojnin, zavarovanih za celotni obseg pravic, ne glede na starost.

Kot trajno nezmožna za delo se šteje oseba, ki:

• ima status invalida I. kategorije
• je invalidsko upokojena
• ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo duševno in telesno prizadeti oseb ali
• ima mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o trajni nezmožnosti za delo – invalidska komisija izda mnenje na zahtevo osebe, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka in ki plača to mnenje invalidski komisiji.

Kot trajno nezaposljiva oseba se šteje oseba, ki:

• razpolaga z odločbo o nezaposljivosti Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov oziroma drugega ustreznega organa po predpisih, ki urejajo status invalidov.

Invalidi III. kategorije (ki niso trajno nezmožni za delo), ki si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti, so tako lahko upravičeni do denarne socialne pomoči, pa tudi do varstvenega dodatka, če se štejejo za trajno nezaposljive osebe, tj. če razpolagajo z odločbo o nezaposljivosti Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov oziroma drugega ustreznega organa po predpisih, ki urejajo status invalidov, in izpolnjujejo ostale zakonsko določene pogoje.

Glede na navedeno menimo, da je položaj invalidov III. Kategorije ustrezno urejen, saj so te osebe pod zgoraj opisanimi pogoji lahko upravičene do varstvenega dodatka.