1. 10. 2024
Odziv Ministrstva za javno upravo
Ustava Republike Slovenije[1] glede načina oblikovanja Državnega sveta določa, da se Državni svet oblikuje z volitvami, ne ureja pa načina volitev. 98. člen Ustave določa, da volitve v Državni svet ureja zakon, ki ga sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev. V skladu s tem Zakon o Državnem svetu[2] vsebuje splošne določbe o volitvah v Državni svet in volilne postopke za volitve predstavnikov posameznih interesov. Državne svetnike voli več interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti, pri čemer volilno telo sestavljajo izvoljeni predstavniki interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti. Način izvolitve teh predstavnikov je prepuščen interesnim organizacijam oziroma lokalnim skupnostim. Zakonsko so urejena le temeljna merila za to, koliko predstavnikov pripada posamezni organizaciji. Vsaka organizacija oziroma druga organizacijska oblika interesnega združenja voli po enega predstavnika, ostali predstavniki pa so voljeni sorazmerno s številčnostjo članov vsake organizacije posebej. Volitve se izvajajo po načelu enakopravnosti vseh volilnih subjektov, ker pa se subjekti po številu članov razlikujejo, imajo glede na zakonsko določeno merilo tudi pravico do dodatnih predstavnikov v volilnem telesu. V tem primeru se torej volitve opravijo po posebej za volitve izvoljenih predstavnikih (elektorjih).
Zakonska ureditev aktivne volilne pravice za volitve v Državni svet predstavlja posebnost, saj se razlikuje od aktivne volilne pravice za druge volitve v Sloveniji. Državni svetniki namreč niso voljeni na podlagi splošne volilne pravice. Ker je Državni svet predstavništvo posamičnih družbenih interesov je razumljivo, da volilne pravice pri volitvah Državnega sveta ne morejo imeti vsi državljani, ki imajo sicer volilno pravico za volitve v Državni zbor, temveč jo imajo samo člani interesnih skupin, ki jim je ustavno zagotovljeno zastopstvo v Državnem svetu.
22 državnih svetnikov, ki so predstavniki lokalnih interesov, izvolijo lokalne skupnosti. Posredno aktivno volilno pravico imajo člani občinskega sveta, neposredno aktivno volilno pravico pa imajo elektorji, ki jih občinski sveti posamezne volilne enote izvolijo v volilno telo za volitve članov Državnega sveta.
Za volitve predstavnikov lokalnih interesov se oblikuje največ 22 volilnih enot za območje ene ali več lokalnih skupnosti. Slovenija je bila z Zakonom o določitvi volilnih enot za volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet razdeljena na 22 volilnih enot, ki predstavljajo zemljepisno, zgodovinsko in interesno zaokrožena območja. V vsaki volilni enoti se oblikuje volilno telo, ki ga sestavljajo na eni strani člani predstavniškega organa lokalne skupnosti, če se državni svetniki volijo v volilni enoti, ki obsega območje ene lokalne skupnosti, na drugi pa izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti, če se državni svetniki volijo v volilni enoti, ki obsega območje dveh ali več lokalnih skupnosti. Predstavnike lokalnih skupnosti torej izvolijo njihovi predstavniški organi. Predstavniški organi lokalne skupnosti (sveti občin) sprejemajo pravila, na podlagi katerih volijo svoje predstavnike v volilna (elektorska) telesa in kandidate za člane Državnega sveta. Elektorje in kandidate za Državni svet volijo sveti občin na tajnem glasovanju. Vsaka lokalna skupnost (občina) lahko predlaga enega kandidata za državnega svetnika. Vsaki občini pripada eno mesto v elektorskem telesu ne glede na število prebivalcev, na vsakih dopolnjenih 5000 prebivalcev pa še po eno. Po načelu relativne večine pripada mandat tistemu kandidatu, ki dobi največ glasov. Če dva ali več kandidatov dobi enako število glasov, odloči o izvolitvi žreb.
Državni svet ne predstavlja vseh državljanov Republike Slovenije, temveč le posamezne družbene in gospodarske interese. Njegov položaj in njegova struktura zato narekujeta ustrezni volilni sistem, ki je različen od sistema volitev v Državni zbor. Temeljne razlike so v načinu volitev, v volilni pravici, v vlogi političnih strank, v sistemu razdelitve mandatov ter mandatni dobi.
Glede na navedeno, se veljavni zakonski sistem volitev državnih svetnikov ocenjuje kot ustrezen. Ne gre spregledati tudi, da gre za zakonsko ureditev, ki jo je mogoče spremeniti le z dvotretjinsko podporo v Državnem zboru Republike Slovenije, predhodno pa je za spremembe potrebno zagotoviti tudi široko strokovno in javno podporo.