Predlog z odzivom pristojne institucije

Bolniški stalež

802 OGLEDOV 32 KOMENTARJEV

Spoštovani,

v medijih vedno pogosteje beremo in poslušamo o obremenjenosti zdravstvene blagajne s stroški bolniških staležev in dolgotrajnostjo le-teh. Menim, da bi ob vsem tem bilo še kako na mestu, da se navede tudi vzrok bolniškega staleža. Ni namreč vseeno ali je zaposleni v bolniškem staležu zaradi poškodbe ali sistemske bolezni ali pa je zaposleni v bolniškem staležu, ki je posledica nevzdržnih razmer/odnosov na delovnem mestu in so ga pripeljale do izgorelosti na delovnem mestu oz. bolezni. Ker je slednjih ogromno tudi v sami državni upravi oz. javni upravi, kjer bi morala biti država kot delodajalec zgled vsem ostalim delodajalcem v državi, predlagam, da te vrste bolniških odsotnosti po 30-ih dneh ne gredo v breme zdravstvene blagajne ZZZS ampak v celoti v breme delodajalca saj je izključno delodajalec odgovoren za bolniški stalež.

Menim, da bi takšen prenos daljših bolniških odsotnosti v breme delodajalca bil pozitiven najmanj zaradi:

- spremljanja pri katerih delodajalcih so slabi odnosi med zaposlenimi - dokazano je, da so odnosi na delovnem mestu odsev nesposobnosti vodstva,

- potrebe po takojšnjem ukrepanju pri zaposlenih na vodstvenih delovnih mestih saj so ti nesposobni za ta delovna mesta,

- boljših delovnih odnosih med zaposlenimi,

- manjšem obsegu bolniškega staleža,

- manjši obremenjenosti zdravstvenega sistema saj bolniška odsotnost povzroči obravnavo pri osebnem zdravniku, zdravnikih specialistih, izbranih zdravnikih ZZZS,..

- nižjih stroških nadomeščanja zaposlenih v dolgotrajnih bolniških staležih (povečan obseg dela, nadure, morebitne nadomestne zaposlitve za določen čas,..).

Glede na to, da smo zaposleni v državni upravi strošek v breme proračuna, iz proračuna pa se odvajajo tudi sredstva v blagajno ZZZS, predlagam, da se to najprej uvede v državni upravi (ministrstvih ter organih v sestavi) in nato še v celotni javni upravi. Prepričana sem, da se bodo pozitivne posledice pokazale zelo kmalu.

Pogoj pa je seveda, da se takšne zaposlene, ki so na dolgotrajni bolniški odsotnosti zaradi razmer / odnosov na delovnem mestu, brezpogojno zaščiti.

Ta predlog podajam zato, ker sem že zelo dolgo časa zaposlena v državni upravi, vidim vedno večje nezadovoljstvo večine zaposlenih, ki jim je oz. nam je zaradi ohranitve zdravja oz. izboljšanja zdravstvenega stanja edini izhod zgolj v bolniškem staležu. Dolgotrajni bolniški stalež zaposlenega pa je voda na mlin vodstvenemu kadru saj si plačo zaposlenega (ki je sedaj v breme ZZZS) izplačujejo v obliki povečanega obsega dela oz. delovne uspešnosti. To pa je posledica prevelikega števila zaposlenih.

Upam in želim, da bi bil moj predlog pozitivno sprejet saj se ne moremo pogovarjati in gledati samo posledice ampak je za izboljšanje stanje potrebno ugotoviti vzroke in jih odpraviti.

Hvala za razumevanje in lepo pozdravljeni.

33 glasov

14 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S spela.matic 1 predlog

STATUS PREDLOGA

PREDLOG POSLAN 5. 6. 2024
KONEC OBRAVNAVE 4. 7. 2024
ODGOVOR 6. 8. 2024

Odgovor

6. 8. 2024

Odziv Ministrstva za zdravje

Nikjer iz podatkov ne izhaja, da so bolniške odsotnosti iz naslova poškodb pri delu ali poklicnih bolezni oziroma izgorelosti, ki je v pobudi posebej izpostavljena, rezultat delovnih razmer oziroma so povzročene zaradi odgovornosti delodajalca. Pri bolniški odsotnosti se nikjer ne beleži niti ni možno jasno empirično opredeliti, da se izključno nanaša na nevzdržne razmere oziroma odnose na delovnem mestu, kar pomeni, da je predlog neizvedljiv.

Ministrstvo meni, da so trditve, da je npr. razlog izgorelosti na delovnem mestu nesposobnost vodstva ali da bi ukrep plačilo bolniškega nadomestila s strani delodajalca celoten čas trajanja pomenil izboljšanje odnosov med zaposlenimi, pavšalne trditve na podlagi osebne zaznave predlagatelja, posplošitev na vse delodajalce oz. področje Slovenije pa neutemeljena.

Ne glede na to ministrstvo poudarja, da si prizadeva rešiti problem absentizma in skupaj z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravlja več ukrepov za to področje.

Področje absentizma je v določenem delu bilo že naslovljeno z lanskim Zakonom o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS) (Uradni list RS, št. 136/23 in 35/24 – ZZdrS-J), kjer je bilo uvedeno več sprememb, in sicer:

podaljšalo se je obdobje, za katero se prejemanje nadomestila za čas odsotnosti v breme delodajalca iz 20 na 30 dni. V breme ZZZS se tako plačuje od 31. dne bolniške odsotnosti dalje.
črtanje ureditve nadomestila za čas odsotnosti zaradi ponovitve iste bolezni in črtanje bolniške odsotnosti v primeru 80 dni;
sprememba odmernih odstotkov – ohranitev odmernih odstotkov na isti ravni celoten čas odsotnosti (trenutno se odmerni odstotek po 90 dneh dvigne za 10 %, npr. za primer bolezni iz 80 % na 90 % zavarovančeve plače) ter izenačenje višine nadomestila za izolacijo z višino za bolezen (na 80 %);
uvedba zgornje meje višine nadomestila na 2,5-kratnik povprečne plače.

Ministrstvo tudi v okviru novelacije Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva določene sistemske spremembe na področju absentizma, ki pa morajo biti usklajene v socialnem dialogu.

Glede na navedeno ministrstvo meni, da prenos plačila nadomestila na delodajalca tudi po 30. dnevu bolniške odsotnosti, kot je predlagan v pobudi, ni ustrezen ukrep in ne bi pomenil izboljšanja razmer na področju absentizma.

Bolniški stalež

Odgovor

Odziv Ministrstva za zdravje

Komentarji