22. 6. 2011
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Trenutno je študentsko delo urejeno v Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – UPB-1, 114/06 – ZUTPG in 59/07 – Zštip. (63/07 popr.), 51/10 Odl.US, 80/10-ZUTD; v nadaljnjem besedilu: ZZZPB) ter v Pravilniku o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06; v nadaljnjem besedilu: pravilnik).
Pravilnik v 18. členu določa, da agencija (študentski servis) posreduje delo dijakom in študentom na podlagi napotnice, pri čemer se za realizirano posredovanje šteje opravljeno delo, ki ga na napotnici potrdi delodajalec, in izvršeno plačilo dijaku ali študentu. Nadalje je v 20. členu pravilnika določeno, da mora biti napotnica izdana v štirih izvodih. Ob pričetku dela morajo biti vsaj trije izvodi napotnice potrjeni, sicer napotnica ni veljavna. Napotnica je potrjena, ko jo podpišeta ali žigosata delavec pri agenciji, ki je vpisan v koncesijski pogodbi kot oseba, ki opravlja koncesijsko dejavnost in delodajalec. Dijak ali študent ob začetku dela prejme en izvod potrjene napotnice. Agencija ob izdaji napotnice posreduje njeno kopijo inšpektoratu v fizični ali elektronski obliki.
V praksi se največkrat dogaja, da si dijak ali študent priskrbi napotnico šele, ko delo opravi (kar je v nasprotju s predpisi) in potem se lahko zgodi, da mu je dodajalec ne potrdi. Brez potrjene napotnice pa agencija ne more izdati računa za opravljeno delo in na tak način dijak ali študent ostane brez plačila opravljenega dela.
24. člen pravilnika ureja rizični sklad, in sicer določa, da mora agencija vsako leto, ko je ugotovljen dejanski prihodek iz koncesijske dejavnosti za preteklo leto, na podlagi tega oblikovati rizični sklad v višini 0,8% od prihodka iz koncesijske dejavnosti v preteklem letu za primer neplačila delodajalcev za opravljena dela dijakov in študentov in določiti način koriščenja sredstev sklada tako, da v svojem splošnem aktu oblikujejo merila upravičenosti, vrstnega reda izplačil, roke ter pravila evidentiranja poslovnih dogodkov v zvezi s terjatvami. Sredstva rizičnega sklada se smejo uporabiti za plačilo dela dijakom ali študentom ter sodne takse. Agencija mora začeti postopek izterjave dolžnika najkasneje z dnem plačila za delo iz rizičnega sklada. Agencija s pravili poslovanja sklada seznani ministrstvo in zagotovi, da so ta pravila javno dostopna vsem zainteresiranim. Za izplačana sredstva iz rizičnega sklada agencija uveljavlja terjatve proti dolžniku po splošnih pravilih civilnega prava. Sredstva rizičnega sklada se vodijo na posebnem kontu. Ko se sredstva rizičnega sklada za tekoče leto izčrpajo, se nadaljnja plačila izplačujejo v naslednjem letu, ko se oblikuje nov rizični sklad.
Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se strinjamo, da je potrebno študentsko delo urediti, zaradi česar smo ga, kot eno izmed prožnih oblik dela, uredili v Zakonu o malem delu, ki pa je bil na referendumu zavrnjen.
Zavrnjeni zakon je v 39. člena urejal tudi »skupni« rizični sklad, ki bi zagotavljal plačila dijakom in študentom v primerih, ko delodajalec opravljanega dela ne bi plačal:
»Upravičenec v primeru neplačila delodajalca pri organizaciji vloži zahtevek za izplačilo dohodka za opravljeno malo delo iz rizičnega sklada. Organizacija preveri podatke iz zahtevka in jih vnese v centralno evidenco o malem delu. Organizacija delodajalca opozori na obveznosti iz napotnice ter mu določi rok za plačilo obveznosti iz malega dela, ki ne sme biti daljši od 15 dni. V kolikor delodajalec v danem roku ne poravna obveznosti iz malega dela, organizacija izterja dolg skladno s predpisi, ki urejajo izvršbo denarnih dajatev.«
Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list št. 26/07-uradno prečiščeno besedilo) v 25. členu določa, da državni zbor eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu, ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve iz navedenih razlogov ocenjuje, da podanemu predlogu spremembe študentskega dela trenutno ni možno slediti.
Res je. Žal je tako ja... še vedno ne razumem zakaj država dovoli sploh delovanje podjetij ki ne plačujejo prispevkov. Zakaj jim ne stopi na prste?
Žal v naši državi niso izkoriščeni samo študenti, ampak vsi dobri delavci, saj jih država ne zaščiti niti tako, da bi takoj odreagirala, ko delodajalec ne plača zanj prispevkov in davkov iz in na plačo. Edini so, ki to vidijo takoj, ampak raje iščejo 100.000 izgovorov o kršenju teh in onih pravic, samo, da se izognejo svojemu delu in vse skrbi prenesejo na zaposlene same "reši se kakor veš in znaš".
Nihče noče delati za premajhno plačo. So pa ljudje večkrat prisiljeni v delo za premajhno plačo ker ga edino tako delodajalci (predvsem v času krize) vzamejo.
Kaj pa če študent hoče delat za "premajhno" plačo? Mu boste to prepovedali?
Se strinjam z predlogom obenem me pa skrbi tudi za redne delavce. V politiki se šušlja, da če bi dopustili neizplačevanje plač le nekaj mesecev(1-2) bi s tem pljunili v lastno skleno, saj naj bi (tako vsaj pravijo politiki) nam s tem padla konkurenčnost in zainteresiranost tujine za naložbe v Sloveniji. Menda bi bila manjša prožnost gospodarstva.
Mene pa zanima koliko so vredni razni kazalci uspešnosti če pa ljudje od njih nič nimajo? Oziroma morajo za izboljšavo kazalcev/statistike imeti manj pravic in biti celo prikrajšani za tisto kar jim pripada? Izgovorjave delodajalcev da bodo plačali plače so velikokrat past za zastonj delovno silo pred stečajem. To se ne bi smelo dogajati! Sploh pa bi morali delavci imeti prednostno pravico do izplačila plač ter odškodnine pri stečajni masi saj so delavci že tako zelo ranljivi. Če upnik propade zato ne bo umrl; če pa delavec ne dobi plačila za 4 ali več mesecev pa normalno da izgubi vso voljo do dela, življenja in države. Taki ljudje lahko dolgo rabijo da se(če sploh poberejo)...lahko padejo v depresijo(država mora zanje plačevati mastno drage depresivne tablete ) ali podobno psihično bolezensko stanje(še dražje tablete). Pri tem dobivajo nekaj osnovne pomoči države (200 evrov več stroškov za državo na vsakega takega) in izgubijo na veljavi. Tudi če ne izgubijo volje gre pri tem ponavadi za starejše ljudi ki ne morejo več dobiti službe ali pa zelo težko.
Zato vidim manjše zlo v tem da upnik dobi malo manj od ostanka kot pa da delavec komajda preživi(če sploh). Človeško življenje je več vredno kot biznis in denar! Sploh pa ima države več škode kot koristi ko mačehovsko naredi skoraj nič za navadnega delavca, ki tako nima niti simbolne vzpodbude za življenje. O ja...zato so tudi samomori! In v Sloveniji jih ni tako malo. Le zakaj?
Študenstski servisi so pravi naslov. Ti imajo podatke o tem, kateri delodajalec ne plačuje redno ali sploh ne. Vse kar mora študent narediti je, da se pred začetkom dela o tem pozanima.
Takšni delodajalci, ki zamujajo s plačili do štirinajst dni, bi jih morali kaznovati še z enkrat višjim plačilom. Red mora bit. Ampak, poglejmo, redno zaposleni pa že četrti mesec brez rednih prihodkov???? Pa kaj dela Turk?
Takšni delodajalci, ki zamujajo s plačili do štirinajst dni, bi jih morali kaznovati še z enkrat višjim plačilom. Red mora bit. Ampak, poglejmo, redno zaposleni pa že četrti mesec brez rednih prihodkov???? Pa kaj dela Turk?