Matematika v gimnaziji
Predlagam, da se matematika v gimnaziji poenostavi, zmanjša število tem in tako pusti več časa za utrjevanje snovi. Menim, da je snov preobsežna, neživljenjska in ni potrebno, da vsi gimnazijci v podrobnosti pilijo vse mogoče kompleksne naloge, s katerimi se bodo srečali le na maturi in nato nikjer več.
Ne verjamem, da se je v matematiki toliko novih stvari odprlo, da bi bilo potrebno trpati snov, ki je bila včasih del univerzitetnega študija, v srednješolske programe.
Naj se učenci rajši naučijo manj snovi, pa tisto dobro, s poudarkom na učenju načina razmišljanja in reševanju najbolj pogostih življenskih problemov. Vse ostalo, kar je abstraktnega in bolj kompleksnega, pa naj se preseli na univerzitetni nivo tistih univerz, kjer je to nujno potrebno za nadaljni študij.
Naj izpostavim svoj primer: v času mojega šolanja smo se na matematično-naravoslovni smeri učili matrike in determinante. In kje sem to potrebovala? Nikjer, pa sem naredila tehnični faks. Z edino matriko, s katero sem se srečala kasneje, je bila v filmu Matrica.
Pišem vam, ker je to mnenje širše zastopano, kot si mislite.
Lep pozdrav!