mladi in pokojninska reforma
Najprej bom na kratko opisal vzrok za moje kategorično zavračane+je pokojninske reforme in predlog, kako pokojninsko reformo približati mladim.
Torej, že deset let živim kot najemnik v stanovanju, ki je v lasti upokojenca. Stanovanje je bilo od države kupljeno po jazbinškovem zakonu, za neto sedanjo vrednost cca. 5000 EUR. Lastniku plačujem mesečno najemnino 350 EUR, v zadnjih desetih letih sem plačal 42.000 EUR brez preračuna na neto sedanjo vrednost. Sem redno zaposlen, od plače mi država trga 400 EUR na mesec za pokojninsko zavarovanje, kar znese 48.000 EUR v desetih letih brez preračuna na neto sedanjo vrednost. Upokojeni lastnik stanovanja živi v hiši, okrog se vozi s 50.000 EUR vrednim terencem, dvakrat letno si privošči daljši oddih v eksotičnih državah.
Je to torej medgeneracijska solidarnost, o kateri govori vlada? 100.000 EUR, ki sem jih v desetih letih dal upokojecu, bi mi že zadoščalo za lastno stanovanje. Ali ni sedanja generacija upokojencev že dovolj pridobila s podarjenimi stanovanji in upokojitvijo pri 50-ih? Zakaj je potrebno za luksuz izčrpavati še malde?
Vlade že vsaj 10 let opozarjajo, da bomo mladi kljub plačevanju vrtoglavih zneskov za pokojninsko zavarovanje, za starost morali poskrbeti kar sami, saj izplačil ne bo oz. bodo ta zelo nizka. Vladi predlagam, za za razliko med zneskom vplačil in povprečnim pričakovanim zneskom izplačili po upokojitvi, ponudi možnost rente v obliki lastiškega deleža npr. v podjetjih za proizvodnjo električne energije, DARS-u oz. oz. v obliki kmetijskih in stavbnih zemljišč. S tem bomo mladi imeli garancijo, da bomo ob upokojitvi imeli nek dokaj zanesljiv vir dohodka, ki bo omogočil preživetje ob sicer zelo mizerni pokojnini.