2. 10. 2024
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
V zvezi s predlogom, da se na slovenskih avtocestah in hitrih cestah začasno omeji tovorni promet v času poletne sezone od 13. do 17. ure, ter da naj v tem času tovorna vozila večino voženj opravijo v nočnem času, je treba uvodoma pojasniti, da tranzitnega prometa tovornih vozil v Republiki Sloveniji ni možno kar prosto omejevati, saj je treba upoštevati zakonodajo EU s področja prevozov v cestnem prometu iz katere izhaja, da lahko prevozniki s sedežem v EU opravljajo cestne prevoze znotraj EU z licenco Skupnosti. Lahko pa Republika Slovenija na podlagi sklenjenih bilateralnih sporazumov z drugimi državami (sistem dovolilnic) omejuje promet, ki ga izvajajo prevozniki, ki sedeža svojega podjetja nimajo v eni od držav članic EU. Za prevoznike teh držav promet ni neposredno liberaliziran, temveč so z nekaterimi državami dogovorjene omejene kvote dovolilnic. Na opisan način se torej lahko deloma omejuje tranzitni promet tovornih vozil preko Republike Slovenije.
Na Ministrstvu za infrastrukturo se zavedamo problematike (ne)pretočnosti prometa na avtocestah, zato se skupaj z obema upravljavcema državnih cest, t. j. družbo DARS, d. d., in Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, na različne načine trudimo za čim bolj učinkovito obvladovanje omenjene problematike. Eden od ukrepov so na primer investicijska vlaganja v posodabljanje, nadgradnjo in modernizacijo obstoječega prometnega omrežja, veliko pozornosti se namenja učinkovitejšemu upravljanju in vodenju prometa, prav tako pa tudi načrtovanju nove oziroma dodatne infrastrukture, v zvezi s katero pa je treba razumeti, da gre za dolgotrajnejši in kompleksnejši proces. Pomemben dejavnik za učinkovitejše upravljanje s prometnimi tokovi je tudi digitalizacija procesov v prometnem sektorju, ki se intenzivno implementira na številnih področjih upravljanja prometa. Na ta način se lahko infrastrukturne kapacitete izkorišča bolj optimalno in uporabnikom pravočasno zagotavlja potrebne informacije, kar se na koncu odraža v odločitvah uporabnikov in posledično tudi v prometu.
V zvezi z navedenim dodajamo, da že od 1. novembra 2021 dalje velja ukrep prepovedi prehitevanja za vsa tovorna vozila, težja od 7.500 kg največje dovoljene mase, med 6. in 18. uro, in sicer na celotnem omrežju slovenskih avtocest in hitrih cest. Z omenjenim ukrepom se zasleduje večja varnost in pretočnost prometa, saj težka tovorna vozila s prehitevanjem ne smejo več zavirati prometnega toka na prehitevalnem pasu. Prepoved je označena s prometnim znakom za prepovedano prehitevanje za tovorna vozila z dopolnilnima tablama, ki sta sestavni del prometnega znaka. Poleg splošnih omejitev, ki veljajo za tovorna vozila (ob nedeljah in dela prostih dnevih med 8. in 22. uro) je v času turistične sezone, ki traja od 29. 6. 2024 do vključno 8. 9. 2024, veljala tudi dodatna omejitev za tovorni promet, in sicer ob sobotah med 8. in 13. uro. Prav tako je bila na državnih cestah proti Primorski v času turistične sezone omejitev podaljšana tako, da je veljala vsako soboto med 6. in 16. uro in vsako nedeljo in dela prost dan med 8. in 22. uro.
Ob navedenem naj spomnimo, da je bil že v letu 2010 uveden tudi ukrep prilagoditve višine cestnine za tovorna vozila v nočnem času med 22. in 6. uro. Šlo je za ukrep prometne politike, katerega namen je bil spodbuditi uporabo cestninskega omrežja v nočnem času, ki pa se v praksi ni izkazal za učinkovitega, saj je bilo na podlagi podatkov štetja prometa oziroma drugih podatkov upravljavca avtocestnega omrežja ugotovljeno, da ni prišlo do občutno povečanega obsega tovornega prometa v nočnem času. Posledično je bi zato ukrep s 1. 10. 2013 ukinjen.
Pomemben dejavnik, ki se ga ne sme spregledati v zvezi z uporabo cestninskega omrežja v nočnem času je tudi hrup, ki ga povzroča tovorni promet. Cesta se uvršča med linijske vire hrupa in je kot taka eden najpomembnejših dejavnikov obremenjevanja okolja s hrupom. Primarni ukrep varstva pred hrupom je omejevanje emisije hrupa na samem viru, saj je hrup cestnega prometa posledica hrupa, ki ga povzroča samo vozilo in hrupa, ki nastaja na stiku vozila z vozno površino. Družba DARS, d. d., kot upravljavec avtocest, lahko v določeni meri vpliva na zmanjšanje emisije hrupa v okolju, in sicer s protihrupnimi ukrepi, kot so na primer gradnja protihrupnih ograj na odsekih avtoceste, kjer je prekoračena mejna vrednost hrupne obremenjenosti, ki ga povzroča promet po avtocestah. Na zmanjšanje emisije hrupa pa lahko vpliva tudi na samem viru, in sicer z ukrepi za izboljšanje akustičnih lastnosti voznih površin in rednim vzdrževanjem vozišč, katerih namen je, da se ohranijo prometne, tehnične in varnostne lastnosti voznih površin, kot tudi, da se jih v največji možni meri zaščiti pred škodljivimi vplivi cestnega prometa. Poleg navedenih ukrepov ne gre spregledati tudi ukrepov, povezanih z načinom obratovanja, ki pa se nanašajo predvsem na prometno politiko ter ukrepov, ki se nanašajo na omejevanje hitrosti prometnega toka. Treba pa je v zvezi z navedenim dodati, da pomenijo takšni rekonstrukcijski in logistični ukrepi na eni strani zahtevo po večjih investicijskih vlaganjih za upravljavca avtocest, ki mora imet za ta namen zagotovljena finančna sredstva, na drugi strani pa se na avtocestnem omrežju prav zaradi primarnega pomena zagotavljanja pretočnosti prometa posledično v praksi bolj redko izvajajo.
Dejstvo je, da so zastoji na najbolj obremenjenih delih državnega cestnega omrežja posledica stalne rasti prometnih obremenitev. V okviru domačega prometa je velik delež prometnih obremenitev posledica dnevnih migracij prebivalcev, ki se na delo vozijo v Ljubljano. Vse navedeno se v času poletne sezone zaradi migracij tako tujih kot tudi domačih turistov še izdatneje poveča, kar posledično rezultira v močno upočasnjenem prometu oziroma v zastojih. Stanje na avtocestah stalno spremlja družba DARS, d. d., ki o tem v realnem času poroča voznikom preko Prometno informacijskega centra (PIC) in aplikacije DARS PROMET+. Voznikom priporoča, da svoja potovanja prilagodijo in se, če je to mogoče, s tem izognejo prometnim konicam. Prav tako družba DARS, d. d., postavlja tudi dodatne spremenljive znake, s katerimi se znižuje hitrost na posameznih najbolj obremenjenih odsekih, saj namreč opažamo, da zastoji velikokrat nastajajo ravno zaradi neprilagojene hitrosti in neprimerne varnostne razdalje vozil, ki svojega načina vožnje ne prilagajajo dejanskemu stanju na cesti.
Pomembno je torej zavedanje, da je treba predmetno problematiko reševati predvsem sistemsko in ne s parcialnimi ukrepi ter vzporedno tudi z ukrepi trajnostne mobilnosti, še posebej na področju javnega potniškega prometa (JPP), ki lahko prispeva velik delež k izboljšanju obstoječega stanja. Slednji lahko z dobro organiziranostjo, dostopnostjo, povezljivostjo in posodobitvijo (digitalizacijo) ponudi takšen nivo udobja uporabnikom, da se bodo ti namesto za prevoz z avtomobilom raje odločili za prevoz z JPP.
Glede na vse navedeno na ministrstvu ocenjujemo, da nadaljnja obravnava predloga ni potrebna.