Krmljenje rib - Sladkovodno ribištvo
Z ribolovom, predvsem z modernim krapolovom se že ukvarjam 20 let. Zadnjih 7 let se ukvarjam izključno z ribolovom bolj zaradi sprostitve. Prej sem se pa ukvarjal tudi z tekmovalnim krapolovom ( tekmoval sem v Avstriji). Sam sledim razno raznim novicam v Sloveniji ( najbolj je zanimiv Bled). Na veliko jezerih opažam, da se ribe krmi preveliko, čeprav naša zakonodaja po novem omejuje količino omenjene hrane. V Uradnem listu stran 10868/št.75/24.9.2010 med drugim piše: Skupna količina vabe za privabljanje rib ne sme presegati 5 kg na ribolovni dan ali noč, od te pa je lahko največ 1 kg živalskega izvora.«. Seveda je to vse lepo in prav, samo to je samo na papirju. Ko se pa pride loviti nekam za določeno jezero, pa vidiš da ribiči zgodaj zjutri, v določeno jezero zmečejo po 20 kg partikla in 10 kg boilijev, ki so v tem času predvsem na bazi živalskega izvora. Čez nekaj ur zadevo ponovijo. In ironično, je da imamo nek »zakon«, katerega nihče ne upošteva in tudi ribiški čuvaji to tolerirajo. Sprašujem se, kje so sploh ribiški inšpektorji ? Druga zadeva, je da se dovoljuje krmljenje rib nekaj dni pred ribolovom in nekateri brezobzirneži si še rezervirajo ribolovno mesto. Absurdno, a ne ? Nekje sem bral, da bi po predpisih mogel vpisati datum v ribolovno dovolilnico, da lahko krmiš. Ponekod pri nas se gredo tega pri nas turizem, da nekdo nekomu nekaj dni pred ribolovom krmi. To pomeni, da lahko vsakdo, ki se mu zahoče lahko krmi ribe. Pri vsem tem se sprašujem, kako vpliva neka pripravljena hrana ( boiliji, peleti ...) na daljši rok ? Nad omenjeno hrano se ne izvaja nikakršen nadzor in ribič ne ve, kaj določena hrana vsebuje. Tudi če vabe ( boilije) izdeluješ sam prakitčno ne veš, kako vpliva določena sestavina na ribe, ker dejansko ne vemo, kaj ribam v telesu primanjkuje. Velika količina hrane v vodi vpliva še na količino fosforja, pomanjkanje kisika. Pri nas nekateri dobesedno tekmujejo v količini zmetane hrane v vodo. Obstajajo ribiči, ki uplenijo določeno ribo in prenehajo z ribolovom. Omenjeni ribiči, si z nekaj pestmi hrane pripravijo krmišče, da privabijo ribo. Ko dobijo ribo zaključijo z ribolovom. Nekateri pa lovimo po cele dneve. In zanimivo je, da nekateri upoštevajo to omejitev, nekateri se pa nato požvižgajo. Potem se pa ravno zaradi takšnih govori, da ribičem ni mar za ribe in okolje. Najlažje je krmiti iz čolna. V večini tujih držav je krmljenje iz čolna prepovedano, saj to ni športno dejanje. Dovoljuje se samo krmljenje z pomočjo pripomočkov ( kot so frače, kobre, rakete, ponekod čolni na daljinsko vodenje). V tem primeru se krmi dosti manj, saj ga ni junaka, ki bi z fračo, kobro, raketo na dan v vodo 80 kg hrane. To velja ponavadi za posameznika. Kaj pa če naredimo statistisko glede na število ribičev in ribolovnih dni. Tukaj pa hitro pridemo do xxx.xxxx ton, kar pa ni zanemarljivo in se lahko samo vprašamo, kako ta hrana vpliva na ekosistem in tudi na ribe na daljši rok. In tudi izvajanje krapolova iz čolna je v skoraj vseh EU državah prepovedano, izjeme so velika jezera, kjer je potrebno loviti tudi po 300 metrov in več od obale. Upam, da bo naše MKGP šlo po EU stopinjah , saj je stanje na nekaterih jezerih že kritično.
Jaz predlagam vladi, da uredi zakonodajo na tem področju, da se prepove uporaba čolnev za krmljenje. Izjemoma bi dovolil, uporabo čolna če je potrebno iti reševati ribo in poostri nadzor nad ribiškimi društvi in ribiči in tudi ribiškimi čuvaji. In naj se kršitelje sankcionirana. Na tak način, bi bil marsikater prepir med ribiči prihranjen. Saj je je ravno naloga ribiških društev, da skrbijo za revir z katerim upravljajo in to je hkrati tudi naloga vseh nas ribičev, vendar se to v današnjem času pozablja in je pomemben samo zaslužek. Ali so res ribe in vode vredne tega.
Upam, da bo o omenjeni problemetiki začelo bolj razmišljati prej ko bomo naredili škodo.