Predlagam vladi, da vse potrjene ponudbe za gradbena dela, nakup nepremičnin, dela na javni infrastrukturi ipd z vsemi detajli javno objavi na vpogled državljanom pred pričetkom izvajanja del. Nenazadnje smo ravno državljani tisti, ki financiramo vse projekte v državnem interesu.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Vsebina vprašanja se nanaša na širši družbeni/javni interes po nadzoru nad porabo javnih sredstev oziroma dostopu do informacij javnega značaja. Ta interes je trenutno izražen preko volje ljudstva (državnega zbora), s sprejemom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja[1] oziroma z drugimi področnimi predpisi, kot je Zakon o javnem naročanju (ZJN-3; Portal javnih naročil)[2] in drugi. Nadalje je družbeni interes varovan tudi preko nadzornih organov kot so Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), Informacijski pooblaščenec (IP), Računsko sodišče, pristojne Inšpekcijske službe in Policija.
Portal javnih naročil[3] je spletni informacijski portal Ministrstva za javno upravo, na katerega naročniki neposredno pošiljajo v objavo obvestila in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter drugo dokumentacijo in podatke, za katere zakonodaja, ki ureja javno naročanje, določa objavo na portalu javnih naročil (npr. razpisna dokumentacija, odločitve o javnem naročilu, statistične podatke o oddanih evidenčnih naročilih, sezname evidenčnih naročil) in zavezanci v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, objavljajo javno dostopne informacije javnega značaja iz pogodbe o izvedbi javnega naročila, koncesijske pogodbe oziroma pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
Portal javnih naročil je (brez potrebne registracije) namenjen tudi (gospodarskim subjektom ter zainteresirani javnosti), ki lahko z brskanjem po objavah na portalu javnih naročil iščejo poslovne priložnosti na slovenskem trgu javnih naročil, na katerem z medsebojnim konkuriranjem zagotavljajo gospodarno rabo javnih sredstev ter učinkovito in uspešno javno naročanje. S transparentnostjo javnega naročanja se uresničujejo tudi druga načela javnega naročanja in načela, na katerih temelji delovanje Evropske unije.
Nadalje ZDIJZ določa, da je vsak organ dolžan med drugim posredovati v svetovni splet naslednje informacije javnega značaja: dokumentacijo na področju javnih naročil ter javnih razpisov za dodelitev sredstev, subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega ali občinskih proračunov. Če za določeno področje obstaja nacionalni namenski portal, organi informacije objavijo na tem portalu.[4] Poleg tega Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[5] posebej določa, da organ mora v svetovni splet posredovati dokumentacijo o najmanj naslednjih javno dostopnih informacijah javnega značaja v zvezi s postopki javnih razpisov, ki jih vodi:
Objava dokumentov iz 1. točke prejšnjega odstavka se zagotovi z dnem objave javnega razpisa, objava dokumentov iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka se zagotovi najpozneje v sedmih dneh po izdaji sklepov o izbiri prejemnikov sredstev, objava dokumentacije iz 4. točke prejšnjega odstavka pa najpozneje v 14 dneh od potrditve oziroma sprejetja poročila.
Po mnenju ministrstva predpisi s področja dostopa do informacij javnega značaja in področja javnega naročanja v zadostni meri zagotavljata pregled oziroma nadzor javnosti nad transparentno porabo javnih sredstev, zato predlog predlagatelja ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
[1] Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22.
[2] Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F.
[3] Uradni list RS - Portal javnih naročil (enarocanje.si)
[4] 10. člen ZDIJZ - posredovanje informacij javnega značaja v svetovni splet.
[5] Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22; 10. člen - dokumentacija iz javnih razpisov in drugih oblik sofinanciranj.
"Po mnenju ministrstva predpisi s področja dostopa do informacij javnega značaja in področja javnega naročanja v zadostni meri zagotavljata pregled oziroma nadzor javnosti nad transparentno porabo javnih sredstev, zato predlog predlagatelja ni primeren za nadaljnjo obravnavo."
NE ga ne, zato ta odgovor ni primeren.
Absolutno podpiram
Podpiram 100%!!! Glede na to, da se gre za javne razpise, naj bodo pol Javni in transparantni, saj gre za nas denar, da vidimo kam gre denar in kdo se prijavlja na take razpise, saj vecina niti ne ve kdaj se kje objavi kak razpis, kaj sele, da bi vedli, kdo se je prijavu nanj. To bi morali biti vse javno objavljeno!!!
strinjam se s predlogom in bi ga še zaostril.
Vemo namreč, da projektanti delajo v projektnih skupinah s kalkulanti. Le ti so strokovni na svojih področjih in upoštevajo normative ki so javno preverljivi. Gre zato da izvajalci podražujejo cene vedno po sprejetju in podpisu pogodb z aneksi, ki cene projektov spravljajo v nenormalne višave.
nadzorni sveti se vmešajo šele ko je vse podpisano in predrago in zmanjka denarja.
dober primer je Jeseniška ŽP, ki je iz ovrednotene projektne vrednosti narasla še za 80%. Torej v posmeh vsem projektnim sodelavcem projektantom ki predpišejo vsebino in kalkulantom ki tabelirajo postavke, se najdejo izbrani izvajalci in postanejo pametnejši.?!
če je na trgu nastala podražitev materialov in delovne sile, to gotovo ni v takem procentu kot ga izkažejo izvajalci.
se strinjam da je potrebno pred podpisom pogodbe dodati posebne pogoje ki lahko in koliko največ podražijo dela, na pa kar tako po Kolektorsko CGP, MG ali drug iz skupine dogovarjajočih.
spomnimo se kako je Kolektor izsilil posel druge cevi karavanškega predora na koncu pa jo še vedno izvajaj Turško podjetje ki ima enake zaveze da ne bo podražil, kolektor pa je.
Tu mora biti povečan nadzor!!!
Kaj se dogaja na ravni lokalnih skupnosti- občinah to je nedopustno dejanje in zapravljanje davkoplačevalskega denarja, gradbena dela izvajajo izvajalci del, ki sploh nimajo ustrezno usposobljenih delavcev z niti dokončano osnovno šolo- ne podcenjujem delavcev, ki niso nič krivi.
Dela so izvedena nekvalitetno, nestrokovno z nedopustnimi napakami- denar se porabi, provizije se razdelijo in nihče nikomur nič, a je kje nadzor, je nadzor, a kaj ko so nekateri med seboj povezani, treba bo sprejeti strogo zakonodajo in vse podatke dati v javnost.
Če se pogleda samo javna cestna infrastruktura po občinah, dela se izvajajo nekvalitetno z slabimi materiali, za par let se pa vse popravlja.
Izvajalci del bi morali vse na svoje stroške popraviti brez izgovorov
(pred pričetkom izvajanja del) Kaj bi to spremenilo?