17. 6. 2024
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Pojasnjujemo, da Zakon o potnih listinah ZPLD-1 (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo) – v nadaljevanju: ZPLD-1, v prvem odstavku 11. člena določa, da se potne listine izdajajo na obrazcih, ki so predpisani s Pravilnikom o izvrševanju zakona o potnih listinah (Uradni list RS, št. 48/09, 55/13 in 79/16). Ker je potni list dokument, ki se uporablja za prehod meje s tujimi državami ter za izkazovanje istovetnosti in državljanstva tudi v tujini, pravilnik izrecno določa, da se z njim izvršuje več predpisov Evropske unije. Ti predpisi dodatno napotujejo na uporabo številnih skupnih standardov, ki omogočajo mednarodno prepoznavnost ter široko uporabo potnega lista, ne glede na to, katera država dokument izda. Obrazci potnih listin morajo biti skladni z več mednarodnimi dokumenti in standardi, ki urejajo področje potovalnih dokumentov.
Še posebej izpostavljamo ICAO (International Civil Aviation Organization) Doc 9303, Part 1 - Machine Readable Passports, ki določa nabor obveznih podatkov strojno berljivih potnih listin na t. i. biografski strani potnega lista, ki so zapisani tudi v strojno čitljivem OCR-B zapisu potnega lista. Te podatke vsebujejo potni listi vseh držav. Hkrati pa, glede na potrebe, ki izhajajo iz nacionalnih zakonodaj, omogoča tudi vpis opcijskih podatkov na hrbtni strani biografske strani ali na tretji strani potnega lista. Na tretji strani potnega lista so zaščitni elementi, ki so vidni pri običajni svetlobi (besedilo državne himne v spirali, mavrični tisk, črtna risba, mikrobesedilo, večtonski vodni znak idr.) in pri ultravijolični svetlobi (dvobarvna ultravijolična giljoša, dvobarvno ultravijolično besedilo, vgrajena varnostna nitka z ultravijolično zaščito idr.). Kot opcijski podatek se v Republiki Sloveniji na tretjo stran potnega lista zapisuje naslov stalnega prebivališča imetnika potnega lista, v diplomatske in službene potne liste pa funkcije imetnikov. Eden izmed vidnih zaščitnih elementov je tudi dodatna slika imetnika potnega lista na spodnjem delu tretje strani potnega lista, zaradi katere je bila s Pravilnikom o spremembi Pravilnika o izvrševanju zakona o potnih listinah (Ur. list RS, št. 79/16) odstranjena možnost vpisa druge spremembe naslova.
Ker je potni list uradni identifikacijski dokument, lahko imetnik z njim izkazuje podatke, ki izhajajo iz potnega lista, s čimer se učinkovito zmanjšuje število potrdil, ki se izdajajo iz uradne evidence. Ker se lahko s potnim listom izkazuje državljanstvo imetnika, je npr. potni list enakovreden izdanemu potrdilu o državljanstvu, enako pa državljanu ni potrebno pridobiti potrdila o prijavljenem stalnem prebivališču iz registra stalnega prebivalstva (npr. za potrebe bančnega poslovanja), ker svoj naslov lahko izkaže s potnim listom. Takšno potrdilo bi moral sicer državljan plačati, in sicer v višini 3 EUR, skladno s prvo točko Tarifne številke 4 Zakona o upravnih taksah (Ur. list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO). Poleg stroška, ki bi ga imel s pridobitvijo potrdila državljan, zanj to pomeni tudi administrativno oviro (sploh za državljane, ki prebivajo v tujini), poleg tega pa bi povečano število izdanih potrdil iz uradne evidence pomenilo tudi povečano število vlog, ki jih obravnavajo upravne enote. V primeru, da podatka o naslovu posameznik ne bi mogel izkazovati z identifikacijskim dokumentom, ki za polnoletno osebo velja praviloma 10 let, bi bilo zanj potrebno v obdobju desetih let za izkazovanje podatka o naslovu prebivanja pred različnimi organi in pravnimi osebami izdati celo večje število potrdil, saj se veljavnost potrdila lahko omejuje tudi na čas od izdaje (npr. tri mesece od izdaje). Potrdilo prav tako ni prevedeno v tuj jezik. Za potni list se predpostavlja, da je podatek, naveden v potnem listu ustrezen celotno obdobje veljavnosti potnega lista, saj zakonodaja sicer določa predložitev dokumenta v uničenje oziroma zahtevo po vpisu spremembe naslova. Prav tako se podatek o naslovu v potnem listu lahko dokazuje v tujini, brez potrebe po prevajanju.
Z namenom zagotavljanja kredibilnosti potnega lista in njegove uporabe mora obstajati vzvod, ki zagotavlja, da se oseba, ki ima uradni identifikacijski dokument, izkazuje z ažurnimi osebnimi podatki. Z namenom zagotavljanja točnosti podatkov v potnem listu tako 20. člen ZPLD-1 določa, da mora državljan najpozneje v 30 dneh po spremembi stalnega prebivališča pristojnemu organu predložiti potno listino za vpis spremembe stalnega prebivališča, oziroma le-to izročiti pristojnemu organu v uničenje najpozneje v 30 dneh, če vpis spremembe stalnega prebivališča v potno listino ni več mogoč oziroma če se spremeni kateri koli osebni podatek, ki je vpisan na biografski strani potne listine. Predpisan 30-dnevni rok je iz navedenega vidika dolg, po drugi strani pa razumen za državljane, ki prebivajo v tujini. Ob tem poudarjamo, da vpis spremembe naslova v potno listino lahko po pooblastilu posameznika pri pristojnem organu izvede tudi druga oseba.
Ker se predlagatelj sklicuje tudi na ureditev drugih držav (Nemčija, Švica), pojasnjujemo, da glede na specifično ureditev področja prijave prebivališča Slovenije, primerjava oz. enačenje vloge podatka o naslovu stalnega prebivališča med različnimi državami, ni mogoča. Zakon o prijavi prebivališča namreč določa obveznost posameznika k prijavi stalnega in začasnega prebivališča na območju države ter prijave stalnega ali začasnega naslova v tujini. Ureditev z več-desetletno tradicijo zagotavlja vodenje evidence stanja in nastanitve posameznikov, na kateri temelji zakonodaja različnih področij in posamezniku na podlagi njegovega prebivališča nalaga obveznosti oziroma podeljuje številne, tudi socialne pravice.
Glede na navedeno, predlog ocenjujemo kot nesprejemljiv.