Obvezne volitve
Več EU držav že ima obvezne volitve. Volilna abstinenca nas vleče v razne fanatične avtokracije.
Predlagam uvedbo obveznih volitev, da bo rezultat res volja vseh.
Več EU držav že ima obvezne volitve. Volilna abstinenca nas vleče v razne fanatične avtokracije.
Predlagam uvedbo obveznih volitev, da bo rezultat res volja vseh.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ministrstvo je pristojno za sistemsko ureditev volilne zakonodaje in v okviru te pristojnosti pripravlja tudi predloge za spremembo volilnih zakonov. Do enakega predloga se je ministrstvo opredelilo že leta 2018.[1] Stališče ministrstva ostaja enako in meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Kot smo že navedli, menimo, da bi obvezna volilna udeležba sicer pripomogla k doseganju večje udeležbe na volitvah, je pa vprašanje ali bi to prispevalo k večji demokratičnosti. Udeležba na volitvah je predvsem pravica, zato se upravičeno postavlja vprašanje, ali je to lahko tudi dolžnost. V nadaljevanju dodajamo še dodatna in aktualna pojasnila.
Glede primerjalno – pravnih ureditev, ki poznajo obvezno volilno udeležbo, navajamo aktualno preglednico ureditev držav članic Evropske unije,[2] ki jo je pripravil Evropski parlament. Udeležba na volitvah je obvezna le v štirih državah članicah, tj. Belgiji, Bolgariji, Luksemburgu, in Grčiji, kjer je ta obveznost zakonsko določena in velja tako za državljane teh držav kot za prijavljene državljane EU, ki niso državljani te države. V Grčiji udeležba ni obvezna za volivce, starejše od 70 let, ter za volivce, ki prebivajo v tujini ali so na volilni dan od svojega volišča oddaljeni več kot 200 km.
V Sloveniji je relativno veliko volišč[3] in vsa volišča so dostopna invalidom, za slabovidne osebe pa so na voljo predloge za glasovnice, poleg tega imajo volivci na voljo več alternativnih načinov glasovanja. Vse to z namenom, da lahko volivci svojo volilno pravico učinkovito izvršujejo. Menimo, da je pomembno volivce osveščati o vseh možnih načinih glasovanja, kar posledično lahko pripomore tudi k večji volilni udeležbi.[4] Na volitvah in referendumu lahko volivec poleg osebnega glasovanja na volišču, na katerem je vpisan v volilni imenik (t.i. redno volišče), glasuje tudi na druge načine, ki jih določa Zakon o volitvah v državni zbor[5]: predčasno glasovanje, glasovanje po pošti v Sloveniji, če se volivec nahaja v določenih institucijah, glasovanje po pošti in na diplomatsko konzularnih predstavništvih v tujini, glasovanje na volišču izven okraja stalnega prebivališča na t. i. volišču omnia (npr. volivec iz Maribora želi glasovati v Ljubljani) in možnost glasovanja na domu, če volivec zboli. Za zadnja leta in tudi za nedavne volitve v Evropski parlament statistika kaže, da se je v primerjavi s preteklimi leti povečala udeležba na predčasnem glasovanju[6] in tudi končna volilna udeležba je večja kot pretekla leta.
[1] Predlagam.vladi.si; predlog 9386-179: Obvezna volilna udeležba, 21. 9. 2018
[2] Evropske volitve 2024: nacionalna pravila
[3] Za zadnje volitve in referendume je bilo 2981 rednih volišč, za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča (t. i. omnia volišča) pa je bilo 55 volišč. V tujini so bila volišča odprta na 31 diplomatsko-konzularnih predstavništvih v 27 državah.
[4] Volitve v Evropski parlament 2024 – možni načini glasovanja
[5] Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US, 23/17, 29/21 in 12/24.
[6] https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/rekordna-udelezba-na-predcasnemglasovanju-veliko-zanimanja-tudi-za-volisca-omnia/620639
https://www.dvk-rs.si/novica/volilna-udelezba-na-predcasnem-glasovanju-prvi-dan-4-6-2024/