Vse plačane delovne ure naj se se-štejejo v pokojnino.

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) v zvezi s posredovanim predlogom glede upoštevanja nadur v pokojninsko osnovo z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja pojasnjuje, da 30. člen veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23, v nadaljevanju: ZPIZ-2) določa, da se pri določitvi pokojninske osnove upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove od vključno 1. januarja 1970 dalje. Za razliko od prej veljavnega zakona (ZPIZ-1) je pri določanju osnov določena večja prožnost vključevanja prejemkov in osnov. To velja tudi za plače, izplačane za delo prek polnega delovnega časa, ne glede na to, da je obseg takega dela presegal zakonsko določene omejitve, pogoj je le, da so bili od njih plačani prispevki. Vseeno pa ne glede na zapisano obstaja osnova, ki je ni mogoče šteti za izračun pokojninske osnove, ne glede na plačane prispevke. Tako ni mogoče upoštevati mesečnega povprečja osnov iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine. V osnovo se poleg plače upoštevajo tudi druge vrste plačil, kot so deli plače za delovno uspešnost in dodatki, ki so določeni s kolektivno pogodbo. Dodatki se določeni glede na posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja in nevarnosti pri delu, kot so nočno delo, nadurno delo, delo ob nedeljah ter na praznike in dela proste dneve, določeno z zakonom. Prav tako se zavarovancu po določbi 32. člena ZPIZ-2 v pokojninsko osnovo upošteva čas prejemanja nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela, od katerega so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.

Osnove za plačilo prispevkov za osebe v delovnem razmerju so podrobneje določene v prvem odstavku 144. člena ZPIZ-2, ki določa, da je osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz delovnega razmerja plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi. Nadalje ZPIZ-2 v tretjem odstavku 144. člena izrecno našteva prejemke, od katerih se prav tako plačujejo prispevki in ki se vštevajo v pokojninsko osnovo, in sicer gre za:

• znesek jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračila stroškov, znesek bonitet in znesek odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina
•  znesek premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist delavca v skladu z 241. členom tega zakona, in od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina
• znesek regresa za letni dopust, ki presega 100 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec; če se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.

Glede na to, da je v 144. členu ZPIZ-2 opredeljena osnova za plačilo prispevkov za osebe v delovnem razmerju oziroma so našteti prejemki, od katerih se plačujejo prispevki, ter ob upoštevanju določbe prvega odstavka 30. člena ZPIZ-2, da se starostna pokojnina odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvorijo osnove zavarovanca, od katerih so bili plačani prispevki, se vsi našteti prejemki iz 144. člena ZPIZ-2 vštevajo v pokojninsko osnovo. S tem je zagotovljen cilj, da se vsi prejemki, od katerih so bili plačani prispevki, vštevajo v pokojninsko osnovo ter se na ta način odrazijo v pravicah, ki temeljijo na vplačanih prispevkih.

Nadalje bi želeli še pojasniti, da se po 15. členu ZPIZ-2 obvezno zavarujejo osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost. Za pridobitev statusa samozaposlene osebe je potreben samo vpis v ustrezen register, podatki o delovnem času pa se ne vodijo. Dejanski delovni čas si le-ti zavarovanci prosto določajo. Samozaposlenemu zavarovancu je torej prepuščeno razpolaganje z njegovim delovnim časom. ZPIZ-2 za zavarovance, ki ne prejemajo plače (samozaposlene osebe), določa zavarovalne osnove, od katere se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v 145. členu. Zavarovalna osnova je določena individualno glede na zavarovančev ugotovljeni dobiček iz preteklega koledarskega leta. Ugotovljeni letni dobiček se preračuna na mesec in dobljeni znesek pomeni mesečno zavarovalno osnovo posameznika. Je pa za te zavarovance predpisana najnižja zavarovalna osnova v višini 60 % povprečne plače iz leta, za katero se ugotavlja dobiček, ter tudi najvišja zavarovalna osnova v primeru visokega dobička, in sicer je to 3,5-kratnik povprečne plače. Samostojni podjetnik pa si lahko sam izbere tudi višjo zavarovalno osnovo, ki mu je določena na podlagi njegovega dobička (ne sme pa presegati 3,5-kratnika povprečne plač).

Nadalje pojasnjujemo, da na MDDSZ večkrat prejmemo pobude za oprostitev ali zniževanje plačila prispevkov, saj večina samostojnih podjetnikov v Republiki Sloveniji (čez 80 %) plačuje prispevke od najnižje zavarovalne osnove. V ta namen je z zakonom določena omilitev obremenitve samozaposlenih pri ugotovljenem dobičku (drugi odstavek 145. člena ZPIZ-2), katere namen je v spodbujanju in ohranitvi podjetništva, spodbujanju konkurenčnosti ter inovativnosti samozaposlenih oseb na trgu dela. To pomeni, da je le samozaposlenim osebam omogočeno zniževanje dobička pri ugotavljanju zavarovalne osnove. Ugotovljeni dobiček je tako samozaposlenim znižan za 25%, kar pomeni, da jim je omogočeno plačilo nižjih prispevkov glede na druge zavarovance, ki prav tako nimajo plače (npr. družbenike in kmete).

Izpostaviti je še potrebno, da je dolžnost države v tem, da predpiše ustrezne prispevne stopnje ter zavarovalne osnove, saj je v njenem interesu, da je čim širši krog oseb, ki bolj ali manj dolgotrajno opravlja delo ali dejavnost, vključen v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje namreč temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so načeloma odvisne od dolžine trajanja zavarovalne dobe in od višine plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih je zavarovanec plačeval prispevke. Višina pokojnine je tako odvisna od višine pokojninske osnove in višine prispevkov, ki jih je posameznik vplačeval v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa tudi od dolžine dopolnjene pokojninske dobe.

Na koncu je glede pobude potrebno še dodati, da pokojninski sistem temelji tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti. To pomeni, da se nekaterim zavarovancem zagotavljajo višje pravice, kot bi jim šle glede na plačane prispevke. Zaradi te razlike je potrebno zagotoviti finančna sredstva, ki pa gredo deloma v škodo posameznikom, ki so 40 let plačevali prispevke, ki presegajo najvišjo pokojninsko osnovo, deloma pa v breme države. V slovenskem javnem pokojninskem sistemu je višina pokojnine z zakonom omejena tako navzdol kot navzgor in je najvišja pokojnina preko najvišje pokojninske osnove limitirana s 4-kratnikom najnižje pokojninske osnove, se vsa finančna sredstva, ki jih ti posamezniki s prispevki preplačajo, prerazporedijo znotraj sistema in z vidika posameznika nastopajo kot davčni odtegljaj. Osebe z višjimi dohodki tako v skladu s solidarnostnim načelom zagotavljajo sredstva za osebe z nižjimi dogodki tekom aktivne dobe, kar prispeva k višji socialni varnosti upokojencev. Sistem obveznega pokojninskega zavarovanja je tako tudi solidarno naravnan, vendar pa ne gre spregledati, da gre za sistem na podlagi zavarovanja, v katerem mora biti do določene mere spoštovana tudi višina prispevka posameznika med aktivno dobo.

Glede na zgoraj zapisano menimo, da je pobuda predlagatelja v okviru sistema že primerno upoštevana.