Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zgraditev zelo hitre meddržavne železnice namesto letal

400 OGLEDOV 21 KOMENTARJEV

Predlagam vladi, da se loti projekta zelo hitre meddržavne potniške železniške proge, kjer bi bila povprečna hitrost vlakov (postanki vključeni) vsaj 250 km/h. Seveda bi bili postanki redki, na vsakih 100 ali celo več kilometrov, odvisno od trase. (recimo v Slo - (Nova) Gorica - Ljubljana - Maribor ali pa Trst-Ljubljana-Maribor) Ali za lažjo predstavo: Milano - Ljubljana, čas cca 2 uri, Ljubljana - Dunaj, cca ure in pol, Ljubljana - Varšava cca 4 ure itd.

Seveda je to zelo drag projekt, z več državami vključenimi, ampak gre za precej bolj zeleno zadevo kot letalski promet...razdalje nekje do 500, 600 km bodo v praksi hitreje od letala, do 1000 km pa podoben čas potovanja.

27 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR P PredlagateljA 26 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 7. 2024

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Vlada RS pri pripravi ukrepov modernizacije železniške infrastrukture sledi načelom in projektom opredeljenim v Resolucij o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (ReNPRP30) (Uradni list RS, št. 75/16, 90/21 in 130/22 – ZCPN). Pri tem je potrebno upoštevati postopno odpravljanje ozkih grl na vseh podsistemih železnic, pri čemer je potrebno slediti načelu postopnega povečevanja zmogljivosti glede na potrebe. Prioritetni so ukrepi za povečanje prepustnosti infrastrukture in zagotavljanje TEN-T standardov na slovenskem koridorskem železniškem omrežju (TEN-T omrežju).

Ob tem so pomemben del prihodnjega omrežja javne železniške infrastrukture v državi tudi konkurenčne povezave. Te so časovno primerljive prevozu po cesti. V Sloveniji so to predvsem povezave med:

  • Ljubljano in Mariborom oziroma Mursko Soboto ter v smeri proti Avstriji in Madžarski;
  • Ljubljano in Koprom oziroma Sežano in naprej proti Italiji.

Izvedba teh projektov je pomembna v širšem regijskem povezovanju Slovenije ter tudi pri vzpostavljanju povezav prog za visoke hitrosti, namenjene potniškemu prometu v mednarodnem merilu.

Trenutno se izvaja prvi investicijski cikel, ki pomeni nadgradnjo obstoječih prog, ki prvenstveno odpravljajo ozka grla in ukrepi, ki omogočajo zmogljivost za trenutni in pričakovani obseg prometa tovornih vlakov ter za doseganje TEN-T standardov s ciljem odprave zaostanka glede izpolnjevanja tehničnih parametrov, ki jih že imajo tuje železnice.

V drugem investicijskem ciklu bodo izvedeni ukrepi za nadgradnjo obstoječih prog za krajše potovalne čase potniških vlakov, za zagotovitev taktnega prometa na območju Slovenije ter gradnja novih hitrih prog, ki bodo zagotavljale konkurenčen železniški promet.

Vlada RS se je dne 18. 11. 2021 (103. redna seja - Sklep vlade 37500-8/2021/3) seznanila z Vizijo razvoja javne železniške infrastrukture Vizija 2050+. Vizija 2050+ oz. Vizija razvoja slovenskega železniškega omrežja (oktober 2021, različica 5.0), je celovit dokument, ki obravnava razvoj železniške infrastrukture, kot področna strategija na podlagi Strategije razvoja prometa v RS iz leta 2015, ki v poglavju 10 definira, da posamezni ukrepi nalagajo pripravo posebnih dokumentov, oz. da je potrebna priprava tudi nekaterih podprogramov oziroma področnih strategij. (Brošura je objavljena tudi na spletni strani DRSI https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/DRSI/Dokumenti-DRSI/Zeleznice/Vizija-2050+-oktober-2021.pdf). Skladno s sprejeto Vizija 2050+ so bile izdelane strokovne podlage za preučitev vzpostavitve konkurenčne železniške povezave skozi Slovenijo v smereh TEN-T in RFC koridorjev. Pri pripravi nove Državne celostne prometne strategije, ki jo pripravlja ministrstvo pristojno za prometno načrtovanje, se bo prej navedene strokovne podlage za načrtovanje hitrih konkurenčnih železniških prog upoštevalo.

Komentarji