Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zgraditev zelo hitre meddržavne železnice namesto letal

482 OGLEDOV 21 KOMENTARJEV

Predlagam vladi, da se loti projekta zelo hitre meddržavne potniške železniške proge, kjer bi bila povprečna hitrost vlakov (postanki vključeni) vsaj 250 km/h. Seveda bi bili postanki redki, na vsakih 100 ali celo več kilometrov, odvisno od trase. (recimo v Slo - (Nova) Gorica - Ljubljana - Maribor ali pa Trst-Ljubljana-Maribor) Ali za lažjo predstavo: Milano - Ljubljana, čas cca 2 uri, Ljubljana - Dunaj, cca ure in pol, Ljubljana - Varšava cca 4 ure itd.

Seveda je to zelo drag projekt, z več državami vključenimi, ampak gre za precej bolj zeleno zadevo kot letalski promet...razdalje nekje do 500, 600 km bodo v praksi hitreje od letala, do 1000 km pa podoben čas potovanja.

27 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR P PredlagateljA 27 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 7. 2024

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Vlada RS pri pripravi ukrepov modernizacije železniške infrastrukture sledi načelom in projektom opredeljenim v Resolucij o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (ReNPRP30) (Uradni list RS, št. 75/16, 90/21 in 130/22 – ZCPN). Pri tem je potrebno upoštevati postopno odpravljanje ozkih grl na vseh podsistemih železnic, pri čemer je potrebno slediti načelu postopnega povečevanja zmogljivosti glede na potrebe. Prioritetni so ukrepi za povečanje prepustnosti infrastrukture in zagotavljanje TEN-T standardov na slovenskem koridorskem železniškem omrežju (TEN-T omrežju).

Ob tem so pomemben del prihodnjega omrežja javne železniške infrastrukture v državi tudi konkurenčne povezave. Te so časovno primerljive prevozu po cesti. V Sloveniji so to predvsem povezave med:

  • Ljubljano in Mariborom oziroma Mursko Soboto ter v smeri proti Avstriji in Madžarski;
  • Ljubljano in Koprom oziroma Sežano in naprej proti Italiji.

Izvedba teh projektov je pomembna v širšem regijskem povezovanju Slovenije ter tudi pri vzpostavljanju povezav prog za visoke hitrosti, namenjene potniškemu prometu v mednarodnem merilu.

Trenutno se izvaja prvi investicijski cikel, ki pomeni nadgradnjo obstoječih prog, ki prvenstveno odpravljajo ozka grla in ukrepi, ki omogočajo zmogljivost za trenutni in pričakovani obseg prometa tovornih vlakov ter za doseganje TEN-T standardov s ciljem odprave zaostanka glede izpolnjevanja tehničnih parametrov, ki jih že imajo tuje železnice.

V drugem investicijskem ciklu bodo izvedeni ukrepi za nadgradnjo obstoječih prog za krajše potovalne čase potniških vlakov, za zagotovitev taktnega prometa na območju Slovenije ter gradnja novih hitrih prog, ki bodo zagotavljale konkurenčen železniški promet.

Vlada RS se je dne 18. 11. 2021 (103. redna seja - Sklep vlade 37500-8/2021/3) seznanila z Vizijo razvoja javne železniške infrastrukture Vizija 2050+. Vizija 2050+ oz. Vizija razvoja slovenskega železniškega omrežja (oktober 2021, različica 5.0), je celovit dokument, ki obravnava razvoj železniške infrastrukture, kot področna strategija na podlagi Strategije razvoja prometa v RS iz leta 2015, ki v poglavju 10 definira, da posamezni ukrepi nalagajo pripravo posebnih dokumentov, oz. da je potrebna priprava tudi nekaterih podprogramov oziroma področnih strategij. (Brošura je objavljena tudi na spletni strani DRSI https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/DRSI/Dokumenti-DRSI/Zelezni...). Skladno s sprejeto Vizija 2050+ so bile izdelane strokovne podlage za preučitev vzpostavitve konkurenčne železniške povezave skozi Slovenijo v smereh TEN-T in RFC koridorjev. Pri pripravi nove Državne celostne prometne strategije, ki jo pripravlja ministrstvo pristojno za prometno načrtovanje, se bo prej navedene strokovne podlage za načrtovanje hitrih konkurenčnih železniških prog upoštevalo.

Komentarji




  • I Ivan Peter Benko

    Poglejte vozne rede, vključno s prestopanji in časi ter težavami, ki nastanejo zaradi zamud.

  • B Bokis

    Naj vsaj 1 mesečno vpeljejo avto-vlak za zelo dolge proge, recimo potovanja daljša od 1000km. Zelo ga pogrešamo.

  • B Bokis

    Železnice so za prevoz potnikov prepočasne, preveč časa zgubijo na postajah, vstaviti se morajo na vsaki postaji, medtem, ko avtobus, če ni nikogar za gor/dol samo leti naprej, mnogim krajem so nedostopne, karte predrage, .... Avtobusi so veliko bolj učinkoviti, hitrejši in dostopnejši, zato je treba na železnice prenesti ves predvsem avtocestni tovorni promet, na avtobuse pa potniški promet.

    Letala pa porabijo manj kot avtomobili, to je le okoli 3l kerozina/osebo/100km, če so polno zasedena in veliko več porabijo, če so prazna. Zato letalom ni zamenjave na dolge proge, kjer vožnja traja več kot 1uro.

    • b bostjang

      Večinoma drži, vendar izjema potrjuje pravilo. Nekateri kraji imajo avtobusno postajo, ki ni na glavni cesti ali pa slednja niti ne poteka skozi kraj (npr. Postojna, Divača, Izola, Piran, Ajdovščina, Trzin). V takih primerih avtobus tudi brez ustavljanja izgubi nekaj minut.

      Po drugi strani pa, vsaj v Sloveniji, nimamo železniških obvoznic.

      Za oboje se sicer najde rešitev. Ponekod v tujini imajo avtobus na klic. Če nikogar ni, avtobus ne zapelje na postajo. Na postaji bi lahko bila tipka za klic in brezžična signalizacija vozniku. Seveda bi se morali potniki na to navaditi.

      Vlak pa tudi ni treba, da bi ustavil, če ni nobenega potnika. Tako na postaji, kot na vlaku bi se prisotnost potnikov lahko ugotavljala s senzorji ali pa spet s tipkami. Na nnekaterih postajah (dovolj preglednih) bi vlak lahko upočasnil in če bi strojevodja videl, da nihcew ne čaka, pospešil naprej.

      Ampak v takih primerih dobimo plavajoč vozni red, saj je dejanski čas odhoda odvisna od števila vstopajočih in izstopajočih potnikov oz. št. postankov.

      • I Ivan Peter Benko

        V predlogu stoji trditev o ustavljanju na vsaki postaji, kar ne drži in se vidi v voznem redu, tudi časi postankov. Skromno udobje vožnje z avtobusom se ne more primerjati z udobjem na vlaku. Omenjena je relacija do M. Sobote. Poglejte kdaj odpelje prvi avtobus v to smer in koliko časa vozi ter primerjajte s podatki za potovanje z vlakom. Proge so prilagojene hribovitemu terenu, torej ovinkaste, kar je ovira za večje hitrosti.

  • Vili

    Zanimiva ideja toda... Saj veš da zelo hitri vlaki ne morejo biti hitri če nato potniki pričakujejo fda s ebo vlak ustavil v vsaki vasi mimo katere gre. Letalo ima le dve postaji.

    • P PredlagateljA

      To je res, zato je predlog, da bi imel tak vlak v Sloveniji morda tri postaje, tam kjer so večja mesta. In seveda tak vlak ne bi vozil ravno vsako uro. Po istem tiru bi seveda lahko vozil malo počasnejši, pa vseeno hiter lokalni vlak.

    • I Ivan Peter Benko

      Pred leti sem potoval z avionom na jug države. Pristali smo letališčih ZG, BL, Skopje in šele potem na ciljnem letališču v Črni gori.

  • Ikona uporabnika bortchy bortchy

    Ne bo šlo kako boš se peljal z blakom na japonsko in potoval mesec dni.To je popoln nesmisel.Letala so in bodo

  • o obhodnik

    vnuki vam bodo v primeru uvlejavitve predloga morda malce zamerili, ker se konzorciji, klani in druge mafijske zadruge do takrat tako razrasejo da bodo cene še višje...

  • h hales

    A mi bi gradili progo v Italiji?

    In ker bi bilo postaj malo, bi bilo temu primerno tudi število potnikov.

  • b bostjang

    Sliši se lepo, vendar mislim, da bi lahko za veliko manj denarja in posledično veliko hitreje posodobili obstoječe omrežje (s popravki trase) na hitrost 160 km/h (standard za jedrno omrežje). V nekaterih delih že poteka načrtovanje proge. Slišali smo za gorenjsko progo, za povezavo Borovnica - Logatec pa je že bolj konkreten načrt (na tej relaciji se bo čas potovanja skoraj razpolovil). Za neznalce naj dodam, da že sedaj vozijo vlaki s tako hitrostjo na nekaj odsekih na Štajerskem.

    Proga, kot je predlagate (300+ km/h) na našem terenu zahteva ogromno predorov in viaduktov. Osnutek takega načrta za zahodni del Slovenije si lahko ogledati v diplomi Gregorja Rakarja. Hitre proge so večinoma na območjih (državah), kjer je teren bolj raven. Npr. EC vlak iz Nice v Milano (ca. 270 km zračne razdalje, med državama s hitrimi vlaki) vozi skoraj 5 ur. Žal pa niti trasa Milano - Mestre ne zadosti vašim kriterijem. Res, da je tam hitrost do 300 km/h, vendar je težko vzdrževati visoko povprečje ob postankih in še čemu.

    Proga LGV Est je npr. stala le ca. 10 k€/m [1], Gotthard Base Tunnel pa ca. 160 k€/m [2].

    1. en.wikipedia.org/wiki/LGV_Est

    2. en.wikipedia.org/wiki/Gotthard_Base_Tunnel

  • d dules

    To lahko samo kitajci zgradijo, za EU je predrago. Pri nas bi morali zamenjati celotno garnituro tako na slovenskih železnicah kot ministrsvih ker njihov način razmišljanja ne gre v to smer da bi kadarkoli kaj takega dosegli. Žal ampak tako je.

  • j janezkos

    Idejo pozdravljam, a glede na hitrost izgradnje drugega tira in druge cevi predora Karavanke..... se pa strinjam, da bi se vključili v mednarodni projekt, ki bi ga nadzirali iz tujine. Takih idej se naši voditelji bojijo kot vampir česna. Le zakaj?

    • 5 5r

      Itak ga bi nadzirali iz tujine, če druga ne, ker so tukaj EU spodbude.

      Šala

      Mujo vpraša Hasota, kaki so to tuji rastoči skladi.

      Haso: E Mujo, Mujo v tuji roki samo k**ac raste.

  • B BlK

    Boš projekt ti financiral? Ker jaz se z novim davkom ali dvigom obstoječih niti slučajno ne strinjam.

    • B Bokis

      Če milijardo, ki jo vsako leto iz proračuna zahteva nato, ne damo natu in jo damo za kaj drugega, bi zagotovo šlo.

      • B BlK

        Če milijardo, ki jo vsako leto daš natu, ne daš natu, ne boš več v natu in boš pristal v enaki situaciji kot danes Ukrajina.

         

        Višja matematika, saj vem...

        • B Bokis

          Ukrajina je uničena ravno zaradi vtikanja prstov nasilno pohlepnega nata v tujo marmelado.

          Ukrajina je vedno bila in bo ruska dežela, nikoli ni bila samostojna, manj je evropska od Rusije.

          Nastala je zgolj administrativno, z neko notranjo politično odredbo ali odlokom, menda Boljševikov.

          Če milijarde vsako leto ne damo natu, temveč jo damo sebi, ker celi zahod je samo "Marija k sebi", potem bomo brez težav ukinili stroškovno manjši in nepravični davek, ki se mu reče DZZ dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

    • Ikona uporabnika bortchy bortchy

      Jaz tudi