Moški bi se lahko prej upokojevali

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V zvezi z navedeno pobudo z vidika obstoječe pokojninske in invalidske zakonodaje uvodoma pojasnjujemo, da je pokojninska reforma iz leta 2012 sledila zahtevi enake obravnave med spoloma, in sicer na način, da je za oba spola določila enake upokojitvene pogoje po zaključku prehodnega obdobja. Tako mora za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine tako moški kot ženska hkrati izpolnjevati dva pogoja, in sicer pogoj starosti ter pogoj dopolnjene pokojninske dobe. Posameznik se lahko tako upokoji, ko dopolni 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali pa 65 let starosti ter najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Nadalje pojasnjujemo, da je pokojninsko zavarovanje v RS umeščeno v okvir socialnih zavarovanj in zagotavlja varno starost. Njegov temeljni namen je resda osnovan na zavarovalniškem principu in pokriva tveganja dolgoživosti in zagotavljanje dohodka v starosti. Na podlagi plačila prispevkov v aktivnem obdobju in ob izpolnitvi zakonsko določenih pogojev zavarovanec tako pridobi pravice iz pokojninskega zavarovanja. Vendar pa je pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni čisti zavarovalniški sistem, ampak je vendarle tudi socialno zavarovanje, ki poleg čistih zavarovalniških principov vključuje tudi načela vzajemnosti, solidarnosti in redistribucije, ki sicer ne smejo biti prevladujoča, omogočajo pa učinkovitejše prerazdeljevanje tveganj, obenem pa v določeni meri opravljajo tudi socialno varstveno vlogo. Omenjena načela so že tradicionalno vključena v slovenski pokojninski sistem, njihovo učinkovanje pa je vidno tako pri postavitvi pogojev za pridobitev pravic in pri odmeri pokojnine kot tudi pri načinu financiranja.

Na podlagi navedenega bi želeli pojasniti, da ministrstvo enako določene upokojitvene starosti za moške in ženske za enako doseženo dobo ne more šteti za diskriminatorno ureditev, zaradi česar tudi ne načrtuje morebitnih aktivnosti v zvezi s spremembami zakonodaje v smeri, ki bi po mnenju predlagatelja kompenzirali domnevno prikrajšanost moških zaradi njihove krajše pričakovane življenjske dobe. Treba se je namreč zavedati, da po drugi strani v RS še vedno obstaja plačna vrzel med moškimi in ženskami in da se s popolno izenačitvijo upokojitvenih pogojev in odmernih odstotkov za moške in ženske vse neenakosti med moškimi in ženskami iz delovno aktivnega obdobja prenašajo tudi v čas po upokojitvi. Ženske so že tradicionalno povezane z večjo angažiranostjo pri skrbi za družino, na ta način tudi prispevajo k družbi. Iz tega razloga imajo več prekinitev v svoji delovni dobi, posledično manj delovne dobe ter zgodovinsko gledano nižje plače. Iz podatkov iz Letnih poročil Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v zadnjih letih tako izhaja prikrajšanost žensk zaradi t.i. pokojninske vrzeli med moškimi in ženskami, ki se kaže zlasti v tem, da so povprečne višine dejanskih pokojninskih osnov pri ženskah še vedno nižje od moških, kar je posledica več dejavnikov - od nižje bruto plače, pogostejših prekinitev zavarovanj, obdobij brezposelnosti, dela s krajšim delovnim časom, pogostejših prejemanj nadomestil plače kot enako stari moški, še posebej v starosti do 40 let, kar je najverjetneje povezano z odsotnostjo zaradi starševskega dopusta in nege bolnih otrok. Vsi ti elementi so strukturne ovire, ki predstavljajo zapletene izzive za doseganje cilja kakovostnih delovnih mest in enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti ter imajo dolgoročne posledice, kot sta pokojninska vrzel in feminizacija revščine.

Na koncu bi želeli poudariti, da zaradi demografskih trendov in izzivov, ki jih prinaša staranje družbe, enega od glavnih izzivov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v prihodnjem letu predstavlja priprava celovitih sprememb sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vsako sistemsko spreminjanje pokojninske zakonodaje je vedno predmet intenzivnega socialnega dialoga ter tudi rezultat širšega družbenega konsenza. Na ministrstvu smo tako že pripravili izhodišča in predloge ukrepov za pripravo nadaljnjih sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bodo na podlagi široke razprave med ključnimi deležniki ter v okviru socialnega dialoga naslovili vse ključne vsebine in izzive s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vključno z upokojitvenimi pogoji. Na podlagi pogajanj in razprav z deležniki bo Vlada RS predlog celovitih sprememb pokojninske zakonodaje posredovala v zakonodajni postopek v Državni zbor.