Strategija proti vandalizmu in vizualnemu onesnaženju prostora
Spoštovani
že več let delujem kot aktiven državljan – neposredno, torej s svojim delom, posredno pa s civilnimi pobudami, tudi in zadnje čase zlasti preko platforme za pobude MOL. V tem času sta se država in prestolnica Ljubljana čudovito razvila. Zadnje čase pa se zdi, da sem naletel na prav hudo slepo pego skrbi za javni prostor, politično, programsko in komunikacijsko slepo pego, kaj slepo pego – zid! Ker smo državljani pri tem nemočni in obsojeni na nekonsekventno jamranje, na vas apeliram, da naposled vzamete pobudo naraščajočeag dela populacije zelo resno. Kajti ta tema hudo razjeda urbani prostor, zasebno lastnino, pa tudi prometno infrastrukturo, zlasti avtocestni križ; žal se zdi, da je za reševanje le-tega problema premalo in vse manj posluha in volje.
Gre za vprašanje vandalizma in bolj točno za vprašanje nelegalnih in nelegitimnih grafitov (saj gre za namerno poškodovanje zoper tujo lastnino, vandalizem javnih površin pa se sanira z davkoplačevalskim denarjem). Večkrat sem že pozval k odprtju javne razprave pa tudi k jasnejši in učinkovitejši strategiji preventive in čiščenja nastale škode. Zdi se, da ni ne interesa ali pa ta interes nekdo načrtno blokira. Odgovori na ljubljanjski platformi "pobude MOL" so glede te težave prav nenavadno generični, včasih pa celo nesmiselni in ne le v neskladju z javnim mnenjem ter, dovolite mi, javnim interesom, temveč tudi paradoksalni in, ko pride do odgovornosti mestne oblasti, pravno nekonsistentni.
Če navedem zgolj en primer, v nedavnem odgovoru MOL enemu izmed zelo smiselnih pobudnikov: "V okviru OGDP kot nosilca izvajanja javnih lokalnih gospodarskih služb odstranjujemo grafite s sovražno vsebino ter nedostojne in žaljive grafite iz javnih prometnih površin ter upravnih objektov v lasti Mestne občine Ljubljana, predvsem iz območja Centra (zaradi velike koncentracije teh grafitov prav v navedenem območju)". Upam, da vam je jasno, da tovrsten odgovor ne zdrži kritične presoje, a naj dodatno izpostavim, zakaj je za moje pojme tako. Iz zapisanega gre sklepati, da je drža MOL v predmetnem problemu, da odstranjujete zgolj grafite s sovražno vsebino ter nedostojne in žaljive grafite v lasti MOL, zlasti pa z območja centra. Prvič, upam da je jasno, da gre pri vseh grafitih, ki nimajo vnaprejšnjega konsenza vpletenih deležnikov, za ilegalno in vsled etike javnega tudi nelegitimno početje. Edina sprejemljiva drža MOL v tem primeru je netolerantna. Drugič, ničkolikokrat smo že pozvali k utlilitarni proaktivni politiki občine, ki bi bila konsistentna z njenim delovanjem na drugih področjih – naj omenim skrb za dober zrak, čistočo, skrb za zasebno pobudo kulturnega, podjetniškega, znanstvenega in drugačnega delovanja v mestu ipd. – da deluje učinkovito tudi onkraj čiščenja površin, kjer je udeležena lastniško. Vsi vemo, da marketinške akcije, kot je ČLOVEK..., tu niso dovolj. Žal. Če se preuči učinkovitost, kaj hitro nastopi potreba po novi, boljši strategiji. Tretjič, koncentracija grafitov je res večja v strogem mestnem jedru, a delovanje MOL mora biti vsaj na deklarativni ravni sorazmerno. Morda ste tako mislili, a tudi iz prakse sodim, da nepreciziran odgovor le dodatno navaja na sum, da morda le ni tako (razni pripadniki HUR in MURTO avtorskih slikarij delujejo pretežno na področju Bežigrada in Šiške – od leta 2023 pa se zdi, da vse intenzivneje tudi na in v okolici obvoznice). Lahko bi svoj odziv tako razširil kot poglobil, a bodi dovolj. Vsekakor pa se drža MOL že v eni povedu odgovora kaže kot teoretsko in praktično nezadostna, kaj šele neučinkovita.
Tu se bom samokritično zadržal pri predlaganju ukrepov in opravičil za svoje nerazumevanje procedur – sem le civilni pobudnik, ki opazuje in dobronamerno opozarja v upanju na izboljšanje javnega prostora, ki ga imamo vsi radi. Nazadnje ga tudi, to je le najbolj preprosto, bolj dosledno sanirajte škodo. Čistoča je bila do nedavno ponos Slovenije. Ne izgubimo tega. Do grafitov bo zanesljivo prihajalo, pa tudi do drugih oblik vandalizma. To je neizogibno dejstvo vseh urbanih okolij. A bodite tu vsaj dovolj odgovorni, da se držite precej nedvoumnih raziskav s področja urbanega razvoja in sodobne kriminologije, ki kažejo, da je dosledno čiščenje (vsaj) dvojno učinkovito: površine, kjer grafiti že obstajajo, so znotraj grafiterske skupnosti označene kot "fair game", zato so hitreje dalje degradirane (z drugimi besdami: sizifovsko delo le ni tako sizifovsko, četudi na očiščene površine kmalu pride nov grafit). Drugič, ena izmed osnov kriminološke vednosti je princip, da toleranca do vandalizma tega legitimira. Večje sankcioniranje in že načelno neodobravanje pa ne preprečuje le nadaljnjega razmaha vandalizma, temveč tudi drugih oblik kriminalitete. Zato gre za resno vprašanje, ki močno presega estetske aspekte skrbi za urbani prostor.
Obstajajo dobre prakse, ki učinkovito preprečujejo tovrsten razvoj kriminalitete (denimo v Singapurju). V Sloveniji pa se težavo ignorira in storilce kaznuje z že skorajda stimulativnimi nekaj evri... V Sloveniji ne zaznam nobene proaktivnosti oblasti, le sporadične neučinkovite marketinške akcije. Evidentno je potrebno pretresti dosedanji pristop in v koordinacijo (kurativno ter zlasti preventivno) vključiti več deležnikov (npr. lokalne oblasti, SŽ, DARS, policijo, tudi civilno družbo).
Nadejam se, da se tu končno kaj premakne. Za začetek, morda, s strategijo. Vsaj na srednji rok s smiselnimi dejanji, tudi superogativnimi. S prevzemanjem odgovornosti. Za več kot je minimalno treba. Na dolgi rok, upam, bomo vsi zadovoljni z rezultati.
Hvala.