14. 5. 2024
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Predlagatelj v svojem predlogu izpostavlja, da je v zdajšnjem Zakonu o cestah[1] (v nadaljnjem besedilu ZCes-2) izpuščena točka (alineja), ki jo je vseboval prejšnji ZCes-1 in je določala kako orati ob javni cesti, v ZCes-2 pa tega določila ni več. Ker opaža, da se v neposredni bližini javne ceste sadijo visoke kulture (na primer koruza), to onemogoča preglednost javne ceste in lahko predstavlja veliko nevarnost zaradi nenadnega prehajanja živali, zato predlaga, da se v ZCes-2 določi območje oziroma razdalja od roba asfalta, ki bi pomenila mejo za sajenje kmetijskih poljščin.
Zaradi zagotavljanja varne uporabe javne ceste in varnosti vseh udeležencev cestnega prometa ZCes-2 prepoveduje izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala javni cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej. Gre za prepovedana ravnanja na prometnih in neprometnih površinah (cestnem telesu, cestišču in cestnem zemljišču), ki so še posebej pomembne z vidika zagotavljanja varstva cestne infrastrukture in varnega odvijanja cestnega prometa. Ravnanja v nasprotju s prepovedmi so opredeljena kot prekrški in so zanje predpisane globe, in sicer tako za posameznika kot tudi pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ter za njihove odgovorne osebe.
ZCes-1 je v okviru določb o prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste omejeval rabo prostora na sosednjih zemljiščih saj je prepovedoval oranje na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.
Pravne rešitve novega ZCes-2 izhajajo iz dejstva, da mora biti javnim cestam določeno cestno zemljišče skladno z določbo 14. točke prvega odstavka 2. člena, ki določa, da je cestno zemljišče parcela oziroma več parcel, katerih mejo na podlagi predpisov, ki urejajo projektiranje cest, določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z mnapravami za odvodnjavanje. Meja cestnega zemljišča poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste.
V prvi in drugi točki drugega odstavka 6. člena ZCes-2 taksativno v alinejah našteva ravnanja, ki jih je prepovedano izvrševati na cestnem zemljišču in cestišču javne ceste, torej na javni cesti kot takšni, ker pomenijo ogrožanje varne uporabe javne ceste. Med prepovedanimi ravnanji je med drugim prepovedano na cestnem zemljišču postavljati ograje, stebričke, oporne in podporne zidove, zasaditi živo mejo, drevje, druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati material ali predmete[2]. ZCes-2 nadalje v istem členu določa kot obvezno nalogo izvajalca rednega vzdrževanja tudi odstranitev vseh ovir s ceste (tako državne, kot tudi občinske), ki lahko predstavljajo nevarnost za uporabnike ceste, kakor tudi obvezno označitev v primeru, ko ovire ni možno brez odlašanja oziroma takoj odstraniti.
Zaradi zagotavljanja varne uporabe javne ceste, njene preglednosti, kakor tudi varnosti udeležencev cestnega prometa, se nad upoštevanjem oziroma spoštovanjem določb ZCes-2 vrši tudi nadzor. To pomeni, da imajo pristojni nadzorni organi v okviru pooblastil in ukrepov za izvrševanje nadzora nad posameznimi določbami ZCes-2 dolžnostno upravičenje, da v primeru zaznane oziroma ugotovljene pomanjkljivosti na javni cesti odredijo odstranitev predmetov, objektov, drugih naprav ali ovir s ceste, če slepijo, zavajajo ali ovirajo udeležence v prometu, zmanjšujejo preglednost ceste, zmanjšujejo vidnost prometne signalizacije ali prometne opreme na cesti, zmanjšujejo pretočnost prometa oziroma odvračajo pozornost voznikov. Na ta način naj bi se tudi preprečevalo, da bi do potencialno nevarnih okoliščin sploh prihajalo.
Glede na vse navedeno na Ministrstvu za infrastrukturo ocenjujemo, da so v okviru veljavne pozitivne zakonodaje zagotovljene vse kavtele za zagotavljanje varne uporabe javne ceste in varnosti vseh udeležencev cestnega prometa ter predpisane preglednosti ob javnih cestah, zato menimo, da predlagana sprememba oziroma dopolnitev ZCes-2 ni potrebna.