Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ukinitev Državnega sveta

384 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Z zaskrbljenostjo opažamo, da DS zadnje leto dni ne deluje na način, ki bi odražal interese in pričakovanja poštenih državljanov R. Slovenije. Ozadje: 1. Oktobra 2023 je DS na pobudo svetnika Igorja Pogačarja poslal Na US Zahtevek za oceno ustavnosti 146.člena ZGO-1, ki omogoča legalizacijo domov, postavljenih do leta 2004, S tem dejanjem je vplival na življenja več tisoč državljanov RS, obenem pa v času veljave novega ZGO-1 izpeljal, da so nekateri " na položaju " lahko dobili legalizacijo, več tisoč ostalih državljanov pa ne! Toliko o enakosti pred zakonom, ki je zapisana tudi v Ustavi RS. Danes beremo, da je DS vložil Pobudo za parlamentarno preiskavo dejanj Gen-i, ki sega v čas pred politično kariero zaposlenih v tej organizaciji. Vse to kaže na tendenco DS, da deluje kot politično orodje, kar ni v skladu z njegovim poslanstvom. Na podlagi navedenih primerov, in v izogib nadaljnjemu škodljivemu širjenju razkroja družbe in upoštevanju neetičnega delovanja Državnega sveta, predlagam, da se razmisli o ukinitvi DS kot institucije, ki ne služi več svojemu namenu in ne deluje v korist sobivanja državljanov Slovenije.

34 glasov

20 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR N Nezemljanka 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


22. 4. 2024

Odziv Ministrstva za javno upravo

Ministrstvo za javno upravo v zvezi s predlogom najprej popravlja navedbe predlagatelja, in sicer je Državni svet Republike Slovenije podal zahtevo za oceno ustavnosti 146. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ-1), in ne, kot je pomotoma navedeno Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).

Ustavno sodišče je v zvezi z zgoraj navedeno pobudo dne 23. 11. 2023 izdalo sklep št. U-I-203/23-7, s katerim je sklenilo:

  1. Izvrševanje 146. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21) se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.
  2. Do končne odločitve Ustavnega sodišča ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona, izrečenega v zvezi z objektom daljšega obstoja, kot je opredeljen v prvem odstavku 146. člena Gradbenega zakona, z izjemo objektov iz drugega odstavka 142. člena Gradbenega zakona. Rok za prostovoljno izvršitev inšpekcijskega ukrepa v tem primeru v času odločanja Ustavnega sodišča ne teče.

Ustavno sodišče je sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Prav tako je URS ugotovilo, da so te posledice, ki bi nastale z izvrševanjem izpodbijane zakonske ureditve, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče pa lahko do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa le, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice torej je bila zahteva DS upravičena, saj je prepoznalo ustavno sporno določbo navedenega predpisa.

V zvezi z pobudo za odreditev parlamentarne preiskave, ki jo je vložila interesna skupina lokalnih interesov v DS, navajamo, da URS v 93. členu (parlamentarna preiskava) določa, da Državni zbor Republike Slovenije (DZ) lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev DZ ali na zahtevo DS. Nadalje URS v 97. člen (pristojnosti državnega sveta) določa, da DS DZ poda zahtevo za preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena. Na zahtevo DZ mora DS izreči mnenje o posamezni zadevi.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je Parlamentarna preiskava ustavno-pravni institut, ki je značilen ter pomemben institut sodobnih parlamentov, s katerim ti v imenu politične javnosti raziskujejo negativne pojave v družbenem življenju. Gre za uresničevanje funkcije širšega družbenega nadzora DZ, h kateri lahko pomembno vlogo prispeva tudi DS z uporabo instituta vlaganja zahtev za preiskave o zadevah javnega pomena. Na opisan način oba organa prispevata k raziskovanju negativnih pojavov v družbi, ki se ocenjujejo zgolj s političnega vidika. Odkrivanje in preganjanje kaznivih dejanj ali drugih nepravilnosti je v pristojnosti drugih organov.

Po mnenju ministrstva je bilo ravnanje DS v skladu z URS, zato predlog predlagatelja ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Komentarji