22. 4. 2024
Odziv Ministrstva za javno upravo
Ministrstvo za javno upravo v zvezi s predlogom najprej popravlja navedbe predlagatelja, in sicer je Državni svet Republike Slovenije podal zahtevo za oceno ustavnosti 146. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ-1), in ne, kot je pomotoma navedeno Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).
Ustavno sodišče je v zvezi z zgoraj navedeno pobudo dne 23. 11. 2023 izdalo sklep št. U-I-203/23-7, s katerim je sklenilo:
- Izvrševanje 146. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21) se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.
- Do končne odločitve Ustavnega sodišča ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona, izrečenega v zvezi z objektom daljšega obstoja, kot je opredeljen v prvem odstavku 146. člena Gradbenega zakona, z izjemo objektov iz drugega odstavka 142. člena Gradbenega zakona. Rok za prostovoljno izvršitev inšpekcijskega ukrepa v tem primeru v času odločanja Ustavnega sodišča ne teče.
Ustavno sodišče je sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Prav tako je URS ugotovilo, da so te posledice, ki bi nastale z izvrševanjem izpodbijane zakonske ureditve, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče pa lahko do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa le, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice torej je bila zahteva DS upravičena, saj je prepoznalo ustavno sporno določbo navedenega predpisa.
V zvezi z pobudo za odreditev parlamentarne preiskave, ki jo je vložila interesna skupina lokalnih interesov v DS, navajamo, da URS v 93. členu (parlamentarna preiskava) določa, da Državni zbor Republike Slovenije (DZ) lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev DZ ali na zahtevo DS. Nadalje URS v 97. člen (pristojnosti državnega sveta) določa, da DS DZ poda zahtevo za preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena. Na zahtevo DZ mora DS izreči mnenje o posamezni zadevi.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da je Parlamentarna preiskava ustavno-pravni institut, ki je značilen ter pomemben institut sodobnih parlamentov, s katerim ti v imenu politične javnosti raziskujejo negativne pojave v družbenem življenju. Gre za uresničevanje funkcije širšega družbenega nadzora DZ, h kateri lahko pomembno vlogo prispeva tudi DS z uporabo instituta vlaganja zahtev za preiskave o zadevah javnega pomena. Na opisan način oba organa prispevata k raziskovanju negativnih pojavov v družbi, ki se ocenjujejo zgolj s političnega vidika. Odkrivanje in preganjanje kaznivih dejanj ali drugih nepravilnosti je v pristojnosti drugih organov.
Po mnenju ministrstva je bilo ravnanje DS v skladu z URS, zato predlog predlagatelja ni primeren za nadaljnjo obravnavo.