Kompost za vrtnine v vrečah - nadzor, deklaracija in vsebnost težkih kovin

Odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo

V prodaji so vreče v katerih je določena snov ali material (kompost, suhi digestat, substrat, sredstvo za izboljšanje tal, sredstvo za gnojenje …) namenjen sajenju, presejevanju, gnojenju in drugo. Ni vsaka »vreča namenjena gnojenju« kompost oz. ni v vsakem substratu ali sredstvu za gnojenje dodan kompost. V vreči, ki se prodaja v trgovinah je lahko tudi šota, mešanica šote in kateregakoli drugega sredstva za gnojenje ali mešanica več različnih sredstev za gnojenje. V skladu z določbami nitratne uredbe uvrščamo kompost med organska gnojila.

Kadar govorimo o kompostu lahko govorimo o:

1. Kompostu pridobljenem v skladu z Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (v nadaljnjem besedilu: uredba)
2. Kompostu za katerega ne veljajo določbe navedene uredbe ali
3. Kompostu kot sredstvu za gnojenje (ali sredstvu za gnojenje katerega sestavni del je kompost) v skladu z Uredbo (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu.

Kompost je lahko:

1. proizveden v Republiki Sloveniji,
2. pridobljen v drugi državi članici Evropske unije ali članici Evropskega gospodarskega prostora (dan na trg EU - oznaka CE) ali
3. uvožen iz tretjih držav.

Kompost pridobljen/pridelan v Republiki Sloveniji iz odpadkov v skladu z uredbo se lahko uporabi le in samo v Republiki Sloveniji (ŽSP zakonodaja). Vsi pogoji za uporabo tega komposta so določeni v uredbi. Kompost pridobljen iz odpadkov vedno vsebuje kemijska onesnaževala (težke kovine) in takemu kompostu pakiranemu v vreče ne moremo priložiti izjavo, da »ne vsebuje težkih kovin«, kot je navedeno oz. predlagano v predlogu. To bi bila laž.

Na ravni Evropske Unije je Evropska komisija na področju ravnanja in obdelave biološko razgradljivih odpadkov v skladu z zahtevami Okvirne direktive o odpadkih (2008/98/ES) pripravila kriterije (End of waste criteria), kdaj kompost lahko izgubi status odpadka in postane proizvod.

Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata v svojem 15. členu določa, da predelovalec biološko razgradljivih odpadkov na podlagi poročila o nadzoru kakovosti (in v skladu s prilogo 4 navedene uredbe) razvrsti kompost v enega od kakovostnih razredov. V prilogi so določene mejne vrednosti naslednji parametrov za uvrstitev komposta v kakovostni razred:

1. osnovne lastnosti materiala,
2. hranila,
3. biološki parametri,
4. fizikalna onesnaževala,
5. kemijska onesnaževala (težke kovine),
6. organske snovi,
7. higienski vidik in
8. organska onesnaževala.

Kompostu 1. kakovostnega razreda lahko preneha status odpadka in postane proizvod kadar izpolnjuje naslednje pogoje:

• je predelan v skladu s tretjim odstavkom 15. člena uredbe, ki določa da »kompostu 1. kakovostnega razreda preneha status odpadka in postane proizvod, če je bil proizveden iz biološko razgradljivih odpadkov iz tabele 1 priloge 1 te uredbe«.
• izkazuje kakovost 1. razreda v skladu s prilogo 4 te uredbe in
• pridobi deklaracijo v skladu s 16. členom te uredbe.

Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov mora uporabniku komposta 1. kakovostnega razreda, kateremu je prenehal status odpadka in je postal proizvod izdati deklaracijo. Deklaracija vsebuje tudi podatke glede kemijskih onesnaževal (težkih kovin), prav tako so v deklaraciji označeni tudi podatki iz deklaracije komposta, ki morajo biti natisnjeni na zunanji embalaži komposta. V primeru pakiranja komposta v vreče določenih volumnov ni zahteve glede prikaza kemijskih onesnaževal na zunanji embalaži komposta. Kompost 1. kakovostnega razreda, ki je izgubil status odpadka in postal proizvod je bil pridelan pod nadzorovanimi pogoji in je zanj bila opravljena analiza akreditiranega laboratorija v skladu z določbami uredbe. Za tak kompost velja, da so bili vsi parametri skladni s kriteriji za prenehanje statusa odpadka in ni razloga za dodatna administrativna bremena predelovalca glede označevanja. Gre za vreče z največjo maso 50 kg in omejenim (zanemarljivim) vplivom na okolje.

Prav tako velja, da predelovalcu biološko razgradljivih odpadkov deklaracije e ni treba izdati, če je uporabnik komposta fizična oseba in uporabi manj kakor 1 m³ komposta na leto (v tem primeru načeloma ne gre za pakiranje v vreče).

Kompost, ki je proizvod, oz. kompost 1. kakovostnega razreda, ki je izgubil status odpadka in postal proizvod, ni predmet predpisanih nadzorov nad odpadki (imamo opravka s proizvodom in ne odpadkom). Nadzor nad z dajanjem komposta, ki je izgubil status odpadka in postal proizvod, v promet opravljajo tržni inšpektorji.

Kompost iz tretjih držav je dovoljeno dajati v promet, če izpolnjuje pogoje za proizvod v skladu z določbami uredbe. Nadzor nad z dajanjem tega komposta v promet opravljajo tržni inšpektorji.

Vsebine vezane na sredstva za gnojenje z oznako CE (tudi kompost) v skladu z Uredbo (EU) 2019/1009 so v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pristojno ministrstvo je objavilo Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, v kateri je določeno, da je pristojni organ za izvajanje nadzora nad izvajanjem Uredbe 2019/1009/EU inšpekcija, pristojna za kmetijstvo.

Omeniti pa je potrebno še vsebine vezane na ŽSP (živalske stranske proizvode, pristojnost MKGP - Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin) za področje zahtev za nekatera organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal kot je določeno v Uredbi (EU) 142/2011. V navedeni uredbi ne veljajo določene zahteve za določena organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal med katerimi je lahko tudi kompost, če so organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal v pakiranjih, pripravljenih za prodajo, ki niso težja od 50 kg in so namenjena končnemu potrošniku.