25. 3. 2024
Odziv Ministrstva za vzgojo in izobraževanje
Na podani predlog, da se izdane odločbe za usmerjanje učencev s posebnimi potrebami malo preverjajo, da se jih v bodoče ne deli tako velikodušno, odgovarjamo, da izdajanje odločb o usmeritvi ureja Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 58/11, 40/12-ZUJF, 90/12, 41/17 - ZOPOPP in 200/20-ZOOMTVI, v nadaljnjem besedilu: ZUOPP-1), ki v okviru svojih določil opredeljuje vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami za celotno vertikalo od predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja. Navedeni zakon opredeljuje skupine otrok s posebnimi potrebami, ki potrebujejo posebne prilagoditve in/ali pomoč. Mednje sodijo:
- otroci z motnjami v duševnem razvoju,
- slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije,
- gluhi in naglušni otroci,
- otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,
- gibalno ovirani otroci,
- dolgotrajno bolni otroci,
- otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,
- otroci z avtističnimi motnjami ter
- otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.
Vsi ti otroci potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.
Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Slednja je sestavljena iz treh članov: specialnega pedagoga ustrezne smeri, psihologa in specialista pediatra ali specialista pedopsihiatra oziroma specialista šolske medicine, ki na podlagi razpoložljive dokumentacije o otroku, pregledov in razgovorov pripravi strokovno mnenje o usmeritvi otroka. V strokovnem mnenju se opredeli vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje ter se na podlagi ugotovljenih vzgojno-izobraževalnih potreb otroka poda predlog njegove usmeritve v ustrezen vzgojno-izobraževalni program, ki je podlaga za izdajo odločbe. Z odločbo o usmeritvi se odloči o vzgojno-izobraževalnih potrebah otroka, programu vzgoje in izobraževanja, v katerega se otroka usmerja, vzgojno-izobraževalni zavod, v katerega se bo otrok vključil, obsegu, obliki ter izvajalcu posamezne oblike dodatne strokovne pomoči, pripomočkih, prostoru in opremi ter drugih pogojih, ki morajo biti zagotovljeni za vzgojo in izobraževanje, spremljevalcu, zmanjšanju števila otrok v oddelku glede na predpisane normative ter tudi o roku preverjanja ustreznosti usmeritve, ki ne sme biti krajši od enega leta in ne daljši od petih let. Zavod Republike Slovenije za šolstvo tako po uradni dolžnosti preverja že izdane odločbe in pred iztekom posamezne odločbe ponovno izvede postopek usmeritve učenca. ZUOPP-1 tudi omogoča, da osnovna šola, v katero je učenec vključen, vloži zahtevo za začetek postopka usmerjanja, kadar oceni, da je potrebno preveriti ustreznost programa, v katerega je otrok vključen. V kolikor učenec kljub vsem potrebnim prilagoditvam, ne bi dosegal izobrazbenega standarda po izobraževalnem programu osnovnošolskega izobraževanja, se z odločbo o usmeritvi lahko vključi v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom oziroma posebni programi vzgoje in izobraževanja.
V programe osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, je vključenih 8,1 % otrok s posebnimi potrebami, delež zadnja leta narašča v višjih razredih. V prvem razredu je v letošnjem šolskem letu vključenih 2,4 % učencev s posebnimi potrebami, v sedmem, osmem in devetem razredu pa okoli 11 %.
Tabela: Delež otrok s posebnimi potrebami (vir: MVI)
Šolsko leto | 2015/ 2016 | 2016/ 2017 | 2017/ 2018 | 2018/ 2019 | 2019/ 2020 | 2020/ 2021 | 2021/ 2022 | 2022/ 2023 | 2023/ 2024 |
Število učencev v OŠ | 170.683 | 175.176 | 179.186 | 183.892 | 187.476 | 191.018 | 193.081 | 194.645 | 193.776 |
Število učencev s posebnimi potrebami v OŠ | 10.091 | 10.072 | 11.077 | 12.054 | 14.160 | 14.224 | 14.829 | 15.303 | 15.712 |
Delež | 5,91% | 5,75% | 6,18% | 6,55% | 7,55% | 7,45% | 7,68% | 7,86% | 8,11% |
Glede navedbe, da kvaliteta poučevanja na vseh ravneh pada, ker se standardi samo spuščajo in prilagajajo, pojasnjujemo, da se preverjanje in ocenjevanje znanja glede na cilje oziroma standarde znanja in glede na razred, ki ga učenec obiskuje izvaja skladno z Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24) in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 52/13). V izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo so usmerjeni otroci, za katere komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ocenijo, da imajo takšne razvojne in učne zmožnosti, da bodo, predvidoma s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo dosegli vsaj minimalne cilje oziroma standarde znanja določene v učnih načrtih za vse predmete v predmetniku osnovne šole za razred, v katerega se vključuje otrok s posebnimi potrebami. Učitelj je tisti, ki ugotavlja in vrednoti, v kolikšni meri učenec dosega v učnem načrtu določene cilje oziroma standarde znanja. Za učenca s posebnimi potrebami, se pri preverjanju in ocenjevanju znanja glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje upoštevajo navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole za učence s posebnimi potrebami, ki predvidevajo posamezne prilagoditve, ki učencu omogočajo optimalno pokazati usvojeno znanje. Tako npr. pri preverjanju kot pri ocenjevanju lahko učitelj prilagaja način posredovanja vprašanj, način posredovanja učenčevih odgovorov, čas ocenjevanja znanja in organizacijo preverjanja, obliko pisnega gradiva itd.
Na navedbo, da so odločbe o usmeritvi postale v zadnjih letih samo potuha za doseganje boljših ocen v šolah pojasnjujemo, da so odločbe o usmeritvi nastale kot odziv na posebne vzgojno - izobraževalne potrebe posameznih otrok ter kot prehod iz izključno segregiranega sistema izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, v bolj odprto usmerjanje teh otrok v različne vzgojno-izobraževalne programe, glede na njihove razvojne in učne zmožnosti. Odločba o usmeritvi ni povezana z učenčevimi učnimi sposobnostmi, ampak predstavlja vse prilagoditve in možne pomoči za premagovanje njegovih primanjkljajev, ovir oz. motenj.
Zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja otroka s posebnimi potrebami na Zavod Republike Slovenije za šolstvo vložijo starši otroka (zase vloži lahko tudi oseba starejša od 15 let). Kot že navedeno, zahtevo za uvedbo postopka lahko poda tudi osnovna šola, v katero je ali bo otrok vključen, kadar oceni, da je potrebno preveriti ustreznost programa, v katerega je otrok vključen. Na podlagi podane zahteve Zavod Republike Slovenije za šolstvo imenuje člane komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ki ugotavlja dejstva in okoliščine, ki so potrebne za optimalno usmeritev otroka z možnimi prilagoditvami in dodatno strokovno pomočjo.
Zavedamo se, da je na področju vzgoje in izobraževanje potrebno uvesti določene spremembe, na navedeno opozarja tudi v lasnkem letu opravljena analiza Zagotavljanje enakih možnosti v izobraževanju za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami[1], ki jo je izvedel Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Z analizo so poskušali ugotoviti, kako učinkovito je usmerjanje otrok s posebnimi potrebami predvsem z vidika zagotavljanja enakih možnosti v izobraževanju, ob upoštevanju njihovih različnih potreb. Prvi del raziskave je zajemal analizo podatkov iz postopkov usmerjanja od začetka vzpostavitve sistema usmerjanja naprej, skupaj za obdobje osemnajstih let, v drugem delu raziskave so na izbranem vzorcu usmerjenih otrok s pomočjo analize ključnih dokumentov iz postopkov usmerjanja poskušali pridobiti vpogled v to, kako usmerjanje vpliva na šolsko prakso oziroma kolikšna je učinkovitost usmeritve pri uresničevanju inkluzivne paradigme v šolah. Glede na zastavljene cilje in raziskovalna vprašanja, je analiza podatkov pokazala, da:
- je kljub precejšnjemu povečanju števila izdanih odločb, število prvič usmerjenih otrok naraščalo po zmernejši stopnji, pri čemer je do porasta prišlo predvsem v zadnji tretjini analiziranega obdobja,
- je v šolskem letu 2020/21 celotni postopek usmerjanja trajal v povprečju 119 dni,
- je največ otrok usmerjenih zaradi primanjkljajev na posameznih področjih učenja;
- je med usmerjenimi otroki opazno več fantov kot deklet,
- je ob uvedbi svetovalne storitve (od šolskega leta 2014/15 naprej) v povprečju dodeljena dodatna strokovna pomoč upadla na 2,5 šolske ure. Skupaj s svetovalno storitvijo je v tem obdobju v povprečju enemu usmerjenemu otroku pripadlo skupaj 3,5 ure dodatne strokovne pomoči in svetovalne storitve,
- je kot izvajalec dodatne strokovne pomoči otrokom s posebnimi potrebami za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj največkrat dodeljen specialni in rehabilitacijski pedagog,
- je največji delež usmerjenih otrok v Podravski statistični regiji, najnižji pa v Savinjski statistični regiji,
- se je število usmeritev otrok v njim najprimernejše programe v skladu z 11. členom Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (Ur. I. RS, št. 11/ 2022) v zadnjih treh analiziranih šolskih letih ustalilo pri približno 90 primerih letno,
- so pred otrokovo prvo usmeritvijo premalo zastopane nekatere prilagoditve, ki so del učiteljeve dobre poučevalne prakse;
- povprečno število pripomočkov in didaktično-metodičnih prilagoditev precej naraste po prvi izdani odločbi;
- kot najmanj učinkovite med didaktično-metodičnimi prilagoditvami za otroke s posebnimi potrebami, strokovni delavci ocenjujejo tiste, za katere se je izkazalo, da jih v praksi pri delu uporabljajo redkeje (navajanje primerov/modelov reševanja in sodelovalno učenje pri pouku); - v primerjavi z obdobjem pred usmeritvijo po prvi usmeritvi upadejo vse tri vrste pomoči, ki jih predvideva petstopenjski model pomoči (pomoč učitelja, svetovalne službe ter individualna in/ali skupinska pomoč). Izstopajoč je velik upad obiskovanja dopolnilnega pouka.
- strokovni delavci ocenjujejo, da sta pri delu z otroki s posebnimi potrebami najbolj učinkoviti dodatna strokovna pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj in učiteljeva pomoč pri pouku. Učinkovitost dodatne strokovne pomoči, namenjene učni pomoči, strokovni delavci ocenjujejo bistveno nižje;
- se po usmeritvi napredek učenca, opisan v drugem poročilu šole, izboljša na vseh vzgojno-izobraževalnih področjih.
Pregledna analiza podatkov je omogočila celovit vpogled na dinamiko dela v procesu usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, tudi kot povratna informacija o delu komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Nekateri podatki lahko služijo tudi kot podlaga za morebitne sistemske spremembe na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, kot tudi nadaljnjemu raziskovalnemu delu na tem področju. Ugotovitve iz kvalitativne analize pa so nakazale usmeritve, na katerih področjih vzgojno-izobraževalnega dela praksa še potrebuje strokovno podporo.
Nisem proti, da se jim pomaga ampak 10% odpustek pri točkah za vpis v srednjo šolo je pa res diskriminatoren ukrep do vseh ostalih, ki odločbe nimajo. Saj srednja šola ni obvezna, in vsak lahko izbere smer, ki ustreza njegovim sposobnostim.
Bolj pametno kot preverjanje bi bilo iskanje vzrokov za ta pojav. Kovid, splošno vzdušje v državi. Izdajanje odločb poteka kontrolirano in je večje število neupravičenih odločb malo verjetno.
Raje se vprašajte zakaj je čedalje več otrok z motnjami, ki odstopajo od povprecnega nivoja, ki je potrebno , da bi clovek lahko sledil 8 ur pouku, bil skoncentriran, razumel, videl, slisal……!!!
Zakaj je vse več resnih motenj ri otrocih in odraslih, cedalje vec zgodnje demence, parkindonove, alzheimerjeve bolezni itd. Fizicno.
Drugo je, da poiskusamo biti toliko razumevajoci, da omogocimo drugacnim, da z povecano pomocjo pridejo do izobrazbe, ki jo bodo potrebovali, da bodo v tej izrazito industrijsko oblikovani druzbi preziveli. Kaj je s tem narobe??? Vi bi take otroke odpisali, evtanizirali, kot so zdaj predlogi v Kanadi itd??
Vcasih so vsakega, ki je bil prevec pocasen za ta naš solski sistem, dali v posebno solo, ga ožigosali, izlocili iz svoje druzbe. Zelo pohvalno a ne????!!! Hvala bogu, da smo vsaj malo napredovali od tam. Nekatere severne drzave so ze ugotovile, da ni raznolikost sposobnosti ucencev problem, temvec rigidnost, zastarelost solskega sistema, uciteljev, ki tega ne vidijo, ne zacutijo in vztrakajo na starem sistemu solskega koncepta in te uravnilovke, s katero slepo delijo pikice znanja.
Zato moramo imeti olajsave, pomoci ucencem! Se vec, ucitelji bi morali imeti znanja, kako delujejo mozganski polovici, kako ljudje zelo razlicno lahko uporabljamo sebe, zaznavamo drazljaje okolice in kako razlicno lahko opravljsmo zadane nam naloge, ne pa da mislimo da smo vsi enako spodobni za en sam solski koncept!
Saj jih ne delijo velikodušno. Kaj so zdaj odločbe krive, če je vedno več otrok z raznoraznimi zdravstvenimi kroničnimi težavami? Če je vedno več avtizma , otroškega raka, kognitivnih težav, sladkorne, astm, chronove bolezni, disleksije, debelosti itd... malo si poglejte uradne grafe, pa boste videli da odločbe samo sledijo stanju na terenu.
Cepiva delujejo in edukacijski sistem
Ja, vendar se ljudje večinoma še ne uspejo zavedati , da delujejo negativno na življenje.
Prilagoditve, ki jih je imel učenec/dijak, naj bodo zapisane v spričevalu.
Ampak, a ni zanimivo, da otrok, ki.ima motnjo. pozornosti, koncentracije.. Karkoli že.. Lahko pa brez probljema "bulji" v telefon in igra igrice po par ur skupaj.. Ko se je treba usest za mizo, pa učit ali pisat nalogo, pa katastroofa.. In isto je v razredu.. Potem pa odločba in problem je rešen.
Ampak a ni zanimivo, kako človek napiše cel kup stvari, še več, celo link doda, na katerem je jasno našteto, kaj vse spada pod posebne potrebe otrok, pa nekdo še vedno in nikakor ne zmore prebrat teh zadev.
Zakaj konkretno otrok s posebnimi potrebami ne bi mogel buljit v telefon enako kot njegovi sovrstniki? Katera posebna potreba mu to onemogoča?
www.otroci-s-posebnimi-potrebami.si/vsebine/zakonodaja/pravna-ureditev-usmerjanja/skupine-otrok-s-posebnimi-potrebami/
Draga Štefka na žalost so resursi tisti kateri omogočajo da bi ljudje lahko to dojeli.A seveda,najverjetneje so tudi le ti,z kako posebno potrebo da ne dojamejo.
Če znajo tole stran najt pa komentirat gor znajo najt tut stran, ker so jasno in uradno napisane različne posebne potrebe.
In ignoranca ne šteje med posebne potrebe.
Otrok več kot pol ure nima kaj gledat telefon.
Dej vsaj pejt težit tismu, k je to dejansko napisal, pa pust mene pr mer.
Nic ni zanimivo, temvec cisto logicno, saj nima nobene motnje pac, ker gre za lazno in napacno diagnozo, ker nekdo zeli sluziti in diskriminirati oziroma kaznovati otroke, ki se nocejo prilagoditi. Zakaj bi silili otroka delati nekaj kar ne zeli, kot, da bi ribo hoteli uciti leteti. Vsakdo je drugacen in ima svoje potencjale. A ni zanimivo, da nekateri "normalni otroci" nebi zdrzali buljiti v telefon ali igrati igre po vec ur na dan? Razmislite malo, ali je normano igrati vec ur na dan, se uciti vec ur na dan, delati vec ur na dan? Kdo doloca in postavlja mejo?
Kot razumem nekateri takemu otroku ne bi privoščili niti da na telefonu gleda risanke, posluša glasbo itd
Pojma nimaš o tem in pišeš na pamet.
Stereotipi in predsodki.
En nekaj pove in potem ostali ponavljajo in ne vedo zakaj.
Slovenci smo res en neverjeten narod. Zdej ste se že začel spravljat na otroke s posebnimi potrebami. Nikol še noben od vas ni slišal, da ne obstaja samo ena posebna potreba, ampak jih je več? In da otroci s posebnimi potrebami, ki hodijo v navadne šole ne motijo pouka in se učiteljica ne ukvarja več z njimi, ker je to pogoj, da sploh lahko hodijo v navadno šolo?
Res si boljšega ne zaslužimo, če smo taki.
Gospa ne vem zakaj je vas ta predlog spravil tako na obrate. Ste osebno vpletena kot starš?
Če imate na vaši šoli tako malo otrok z odločbo, pa so še ti ultra umsko sposobni, potem vas moram obvestiti da ste redka izjema.
Odločb je vedno več, sploh teh izsiljenih. Vse zaradi bonosuv in ugodnosti pri ocenjevanju in odpustkom pri točkah za vpis v srednjo šolo.
Ni treba meni verjet, pogooglajte.
Pa še to sem pozabila komentirat: pravite da se otrokom z odločbo nič ne prilagaja. Seveda se jim, to je tudi namen INKLUZIJE. In to bi skoraj morala vedeti.
Saj bi vas malo za hec malo za res vprašala na katerem delovnem mestu v šoli ste zaposlena, pa bom raje zaključila tukaj.
In še to, ker očitno niste dovolj funkcionalno pismeni! Nikjer nisme napisala, da se otroci nimajo prilagajanja! Napisala sem, da se otrok ne prilagaja pouka! To ni eno in isto! A bo šlo, gospa?!
In čisto malo za hec bo povedala, da sme na šoli zaposlena za učno pomoč. Za vse otroke, ne samo za tiste s posebnimi potrebami.
Še kej?
Ni čudno da ni nobenega napredka in se odločbe vlečejo še na fakultete,če imajo otroci tako pomoč......
Uau, k teb ni jasn, ti pa res ni jasn, a?
Učne pomoči so deležni VSI otroci, ne samo tisti, ki imajo odločbe.
Bi napisala kaj o nekaterih starših, ki tukaj gor komentirajo, pa za hec ne bom.
Gospod, če ne veste zakaj, potem vedno lahko prej vprašate, preden delate zaključke. In piše jasno, da me je spravilo na obrate to, da se dobesedno spravljate na otroke s posebnimi potrebami.
In za klarifikacijo, nisem rekla, da je na naši šoli malo otrok s tako odločbo, rekla sem da jih nikakor nikjer ni 2/3 kot to trdijo nekateri komentatorji, ampak zanimivo, da TO vas pa ni zmotilo.
In še posebej me spravilo na obrate to, da nekateri, tako kot vi sami, pri celi zadevi dvomite v umsko sposobnost teh otrok. Posebne potrebe ne pomeni, da je otrok intelektualno manj sposoben in ponovno, vsi otroci, ki hodijo v navadno šolo so popolnoma sposobni slediti pouku, potrebujejo le manjše adaptacije kar se tiče reševanja testov in tukaj so adaptacije različne, nikoli se pa s tem ne daje otrokom potuhe. In dejansko je naravnost ogabno, da nekdo napiše nekaj takega. Dobesedno nihče, ki tukaj gor pametuje ne ve, kaj vse so posebne potrebe in otroci s katerimi potrebami lahko obiskujejo pouk v navadni šoli.
In ja, odločb je vedno več in ne, niso izsiljene. Če kaj, jih je zelo težko dobiti, kar ve vsakdo, ki je kadarkoli šel čez tak proces. Če nimate otroka s posebnimi potrebami, potem pač ne veste ničesar o tem, ne vidite otroka, ki ga na testu dobesedno zagrabi panika, ki se ne more skoncentrirati, ker ima čustvene težave in ne umske, kot ste to nesramno namigovali vi.
In če imate kakršnekoli dokaze o čemerkoli, ste po čisto osnovni logiki dolžni guglat vi in predložiti dokaze. Osnova debate. Ne da nekdo drug prečesava internet, kaj ste vi mislili, ko ste zapisali.
Aja, pa še to me zanima. Zakaj ste samo mene vprašali, če sem osebno vpletena kot starš? Ste vi?
Ljudje pišejo tukaj take neresnice, da glava boli, ampak problematična sem vam pa jaz, ker imam dovolj tega, da ljudje sploh ne vedo, kako zadeva poteka, pa se spravljajo na otroke?
Ne vem, kako si ljudje to predstavljate? Da starš oceni, da ima otrok posebne potrebe, vloži vlogo na CSD, napiše not par zadev, ki jih je našel na internetu in je to to? Otroka se pregleda, z otrokom se naredi teste, da se lahko jasno diagnosticira kakšne težave ima in otrok, posebno ne otrok v OŠ ni dovolj brihten, da bi se lahko za potrebe parih točk pretvarjal.
Tričetrt sveta je uspel it naprej v znanosti, uspel odkriti, da je posebne potrebe niso nekaj, kar je pogojeno z umskimi zmožnostmi, še več, tričetrt sveta je ugotovilo, da so ljudje s posebnimi potrebami ponavadi celo bolj inteligentni, ampak ne, Slovenci tega ne sprejmemo, ker si mislimo, kaj vse njihovi otroci zamujajo. Ničesar ne zamujajo. Če ne znaš, ti tut tistih 20 minut dalj časa ne pomaga. Če ne znaš, ti ne pomaga papir obravan v rahlo rumeno, ki ti pomaga samo pri tem, da bolje vidiš. Enako ti ne pomaga niti večji tekst, če ne znaš. To so večinoma prilagoditve otrok s posebnimi potrebami.
Jaz imam tudi zelo posebne potrebe, se posebej kar se tice spolnosti itd..., pac ljudje smo razlicni, posebnih potreb je res malo morje.
Ne vem kakšne informacije imate, a realnost je takale:
Postopek se je začel v lanskem šolskem letu. Najprej so starši plačali 600 eur za zahtevano psihološko timsko oceno, ker bi v javnem sistemu nanjo čakali 2 leti. Oddali so jo lani spomladi šolskli svetovalni službi kot to zahteva zakon. Šele letos januarja so dobili obvestilo, da bo zadeva obravnavana pri neki komisiji in odločbo lahko pričakujejo do začetka naslednjega leta. Torej, težko bi rekli, da je pri tem postopku možna goljufija ali pa so vse te službe in komisije tudi skorumpirane. Ale pa ima res vedno več otrok težave pri učenju. Morda še enkrat premislite predno obsojate.
Tole pa ni ravno korektno do otrok,ki imajo težave. Na pomoč čakajo 3 leta če imajo veliko srečo. a se vamtozdi prav??
Ne ve, zakaj vaš otrok čaka toliko časa? Od staršev je odvisno, brez njihove privolitve postopek ne gre naprej. Šola sama ne more urediti odločbe.
Je pa res, da sistem pomoči nekateri izkoriščajo, zato so prevetritve potrebne.
Težava je v strokovnem kadru , ki izdaja odločbe...
Kaj so zdaj odločbe krive, če je vedno več otrok z raznoraznimi zdravstvenimi težavami? Če je vedno več avtizma , otroškega raka, kognitivnih težav, sladkorne, debelosti itd...
Odločbe izpolnjujejo svoj namen, v kolikor gre za senzorne in telesne invalide - torej gluhe, naglušne, gluhoslepe, paraplegike, tetraplegiki, osebe so protezo uda
(roka, noga), ker je njihov osnovni namen integrirati invalidno osebo v normalni učni proces v kolikor to takšna oseba zmore, z določenimi prilagoditvami. Dodatno lahko štejemo sem osebe z nepovratnimi zdravstvenimi težavami - diabetike, osebe s stomo in še bi se lahko našlo.
Prilagoditve so samo to - prilagoditve. Breme da se opravi razred ali letnik je še vedno na otroku.
Do odločbe pride na predlog starša, ta predlog je potem poslan komisijam, ki otroka pošljejo k specialistom, ki ga pregledajo, ocenijo in podajo svoje mnenje. Končno mnenje poda komisija, in ga tudi potrdi. Komisija prenovi mnenje za srednjo šolo in faks, ne vem sicer, če je to na zahtevo staršev ali avtomatsko.
Integrirano šolanje pomeni da invalid sledi učnemu procesu določenimi prilagoditvami - dodatna tehnologija, prilagojeno testiranje, dodatne učne ure pri predmetu, kjer jih invalid rabi, običajno 1 šolska ura tedensko. Ocenjevanje je enako ocenjevanju za normalno zdrave otroke, če matematiko piše cvek, je cvek, ne dobi pozitivno ker je pravilno zapisal par plusov ali minusov.
Učitelj ki uči integriranega učenca, vodi pouk normalno v razredu. Enkrat tedensko, če je taka potreba in zapisan dogovor, lahko inštruira otroka, za kar je tudi plačan. Če so potrebne prilagoditve v učnem procesu, jih izvaja - za gluhega je to recimo prisotnost tolmača, ali če je učenec slep, morda da daljši čas za izdelavo seminarske naloge, seveda v dopustnih okvirih. Ocenjuje ga normalno, ni posebne lestvice za integrirane otroke, ker se od njih pričakuje, da boo sledili pouku in dosegali norme enako kot polnočutni sovrstniki.
Takšni otroci so v šolanju še vedno zelo redki, in so bolj izjema v procesu kot pa pravilo, čeprav se tudi to zelo počasi spreminja, ker integrirano šolanje ni več poskusni zajček temveč popolnoma enakopravna opcija šolanju v zavodih, v kolikor je to za invalidno osebo možno in mogoče.
Ne morem pa komentirati priseljenskih otrok ali otrok, ki imajo psihične težave. V kolikor na tem področju prihaja do zlorab sistema kot so opozorili nekateri komentatorji, je to potrebno prijaviti pristojnim organom ali pa, če se to dogaja v šolah, najti alternativno rešitev (učenje priseljenskih otrok slovenščine, in ločeno obravnavanje otrok z duševnimi težavami od njihovih zdravih, vendar invalidnih sovrstnikov.)
Strinjam se s tem, kar ste napisali. Žal pa dobijo odločbe tudi taki, ki sami zmorejo. Podaljšan čas pisanja testov, napovedano spraševanje, učna pomoč ... kdo si tega ne bi želel? Taki učenci pogosto sami ne naredijo, kar bi morali (domače naloge, sodelovanje pri pouku ...), zgubijo občutek za odgovornost. Naj poudarim, da govorim o tistih, ki bi lahko delali tudi brez prilagoditev.
Zanimivo. Glede na to, da delam na šoli in je otrok s posebnimi potrebami dobesedno izredno malo- cca. dva na razred, me res zanima od kje naj bi "normalni" postali manjšina. In tudi to me zanima, na kakšnem udaru so to "normalni" otroci?
Ti otroci so že tako travmatizirani in ni jim lahko. Upam, da predlog ne bo padel na plodna tla, saj je v svobodi vse mogoče.
Potem imate res srečo, gotovo pa k temu pripomore strokovna klima ...
Izjava ucenca, ki je imel odlocbo, pa mi ni bilo jasno zakaj, saj je dobro funkcioniral: Tako imam zastonj instrukcije.
Se en primer: Dijak je dozivel zelo tramaticen dogodek na pragu najstnistva. Ze v osnovni soli je dobil odlocbo, ki jo je imel tudi v srednji za slovenscino, anglescino in matemariko. Pri vseh predmetih je imel brez posebnega truda ocene 4 in 5. K dodatnim uram skoraj ni prihajal. Zakaj odlocba s pomocjo pri dolocenih predmetih, ce je imel psihicne tezave?
Ti otroci so pogosto tudi nadpovprečno intelegentni. Pogosto je majhen trud za razumevanje tudi vzrok nemira in podobnih reakcij.
Ne carpe diem, nihče nima brezplačnih inštrukcij, ker stvari zelo preprosto ne grejo tako. Mogoče je otrok to tako razumel, ker razumejo veliko stvari popolnoma narobe, ampak sigurno brezplačnih inštrukcij nima, ker tega država ne krije. Obstajajo sicer inštrukcije v obliki učne pomoči na posameznih šolah, ampak do njih so upravičeni vsi učenci, ki potrebujejo pomoč, ne samo tisti s posebnimi potrebami.
Edina prednost, ki jo imajo učenci s posebnimi potrebami so podaljšan čas pisanja, večji listi, na katerih pišejo teste ali pa obarvan papir, da lažje razberejo tekst. To je vse.
Ker je naš otrok na taki šoli, naj razložim nekaj dejstev:
Velik porast takih odločb je na račun zdravih otrok priseljencev iz Kosova, Albanije itd, ki govorijo le svoj jezik. Namesto da bi se otroke učilo jezika države ki jih je sprejela, se jim dodeli status otroka s posebnimi potrebami. Določeni politiki ni interes da se tujci integrirajo. Največja škoda se s tem dela dejanskim otrokom s posebnimi potrebami, tako priseljenim kot domačim. Namreč, šole ki so namenjene njim, so zaradi zdravih tujcev prezasedene in naši otroci se učijo v kleti, v bivšem bifeju, šolsko knjižnico so ukinili in jo spremenili v učilnico.
Imeli smo sestanek, kjer ravnatelj šole poziva starše naj svoje otroke s posebnimi potrebami čim prej pošljemo delati, da bo prostor... Seveda ni upal direktno povedati naredite prostor za zdrave tujce.
V vednost: tudi moja žena je priseljenka, ampak se je potrudila in govori slovensko.
In to je nedopustno!
Moja žena je (bila) tujka, eden od pogojev za pridobitev državljanstva je bil tudi opravljen izpit iz slovenskega jezija. Resda zelo nezahteven, a vendar.
Kdor ne zna slovenskega jezika, ne more dobiti dovoljenja za bivanje v Sloveniji. Pika. Sicer bomo morali imeti kmalu po vsej Sloveniji dvo ali večjezične šole.
Mah...ne verjamem da so problem Albanci in drugi priseljenci. Pri nas v razredu je 8 odločb, vsi so Slovenci. Starši so pač preveč ambiciozni in z nerealnimi pričakovanji, pa zahtevajo odločbe za dosego boljši ocen. Samo za to gre.
Koliko misliš da bi bilo še pritiskov staršev za odločbo če bi učenci s težavami imeli samo dodatno učno pomoč, obvezo do dopolnilnega pouka, brez vseh prilagoditev pri ocenjevanju in brez odpustka 10% točk pri vpisu v srednjo polo?
Imamo pa v razredu tudi fanta iz Bosne in enega iz Ukrajine. Oba ponavljata razred. Pri slovenskih otrocih se to očitno nikakor ne sme zgodit.
VSi otroci se učijo v kleti, bivšem bifeju, na hodniku, itd., niso lih samo slovenskih na račun tujih in tistih s posebnimi potrebami porinili v dobre učilnice, slovenske pa v klet. Otroci s posebnimi potrebami obiskujejo popolnoma enak pouk kot vsi ostali.
Tole sem zasledil v spletnem članku RTV: "...opozarja na pomembni novosti v izbirnem postopku. Prva se dotika otrok s posebnimi potrebami, ki imajo odločbo z usmeritvijo; tak kandidat, ki bo kandidiral na program z omejitvijo vpisa, bo moral zbrati 90 odstotkov točk na spodnji meji - v preteklih letih točke za otroke z usmeritvijo niso bile pomembne pri vpisu na program z omejitvijo vpisa. "Se pravi, če je spodnja meja za vpis v določen program 140 točk, pomeni, da kandidat z odločbo o usmeritvi za ta program potrebuje samo 126 točk,"...."
Če je to res, potem je sistem absolutno krivičen do tistih brez odločbe. Srednja šola ni obvezna in vsak lahko izbere srednjo šolo, ki ustreza njegovim sposobnostim. Sedaj se pa očitno dogaja, da srednje šole nižajo standarde, da se prilagajajo manjšini...
Jaz sicer ne opažam takšnega porasti. Pri mojih, dva sicer v srednji šoli, nima niben sošolec odločbe. Mlajši v osnovni pa ima en sošolec odločbo. Tudi pri večjih dveh ni bilo dosti drugače.
Pot, do odločbe, pa vsaj kar se mene tiče, ni tako enostavna. Mi smo ravno v postopku, sicer so nas spraševali zakaj že prej nismo prišli. Skratka. Napotnico zdravnika smo dobili jeseni 2022, prvi pegled pri pedopsihologu je imel novambra 2023, potem še kar nekaj pregledov. Sedaj bo šel naprej do socilane pedagoginje in potem logopeda. Nato skupaj napišejo poročilo in dajo predlog za odločbo. Predlog se pričakuje nekje pred jesenjo 2024, torej 2 leti po napotnici, kdaj bo odločba, bomo videli.
Drugače pa ja se strinjam, bi bilo dobro zadeje pregledati in če otroci že imajo odločbo jih bi bilo potrebno potem tudi spreljati.
eni ri vsem tem je pomembno, da se otrok lažje spoprime s svpjimi posebnostmi, da tudi starši lažje funkcioniramo. Je pa pomembno, da starši sprejmemo otroko kot je in tudi njegove ''pomankljivosti'' ne da je to neka kartica za odlične ocene, številka v radovalnici mu v živlenju ne bo čisto nič koristila.
Lahko rečem iz naših izkušenj, moj sin je že od 1 razreda učenec z odločbo, z več postavljenimi diagnozami. Ko je OŠ obiskoval na eni od večjih šol je bil vedno med ocenami 3 in 5, saj je šola zelo prilagodila program, nikakor ni popustila ali šenkavala ocene, samo način in razlaga sta bila res kvalitetna. Ko se je preselil na drugo šolo, precej manjšo pa je zgodba popolnoma spremenila, saj šola ni imela nobenih izkušenj, verjetno zelo majhne, ter smo morali osebno vplesti organe ki so bili podpisani pod odločbo, ter druge funkcionarje da smo dosegli svoj namen. Se pa popolnoma strinjam s tem da je dopolnilni pouk obvezen, saj jim to prinaša še dodatno pomoč.
Če ima otrok posebne potrebe naj bodo posebni programi za to in naj gre otrok tja, kjer nudijo nek program. Res ni treba učiteljic malih podružničnih šol zaposlovati s tem, da so zmožne nuditi izobraževanje vsem možnim diagnozam. Sej tudi kardiologa nimaš v vsaki vasi.
Dej se najprej pozanimi, kaj se sploh smatra za posebne potrebe in kakšno pomoč to vključuje.
Mogoče pa vem.
Samovšečnost nekaterih, ki predpostavljajo, da vedo bolje od vseh ostalih, je res neizmerna.
Ne, več kot očitno ne veš, če jih pošiljaš v posebne programe.
Ah Stefanija... sva se že šli to s tvojo večno željo po nadvladi drugače mislečih in tvojemu večnemu spreobračanju besed.
Lep večer.
Ah Državljanka, nikoli se nisva šli tega z mojo večno željo po nadvladi, sva se pa že šli tisto s tvojim večnim nepoznavanjem dejstev in realnosti, napihovanju stvari in popolnem pomanjkanju empatije.
In ne, če otroke s posebnimi potrebami vse skupaj pošlješ v: "Če ima otrok posebne potrebe naj bodo posebni programi za to" in to so dobesedno tvoje besede in jih ne sprevračam in s tem torej dokazuješ, da se posebne potrebe obravnava individualno in ne tlači vse v en koš, kot to počneš ti in če ti napišeš: "Res ni treba učiteljic malih podružničnih šol zaposlovati s tem, da so zmožne nuditi izobraževanje vsem možnim diagnozam", ponovno dobesedno tvoje besede, ki jih ne sprevračam, ker pač nimaš pojma, da učiteljici ni potrebno med poukom početi popolnoma nič drugače ali več, ker je učenec s posebnimi potrebami, ki je vključen v redno šolanje popolnoma sposoben slediti pouku in sodelovati, potem je pač ponovno več kot očitno, da nimaš pojma.
Še kej?
:-) Prav
Nihče drug nima nobenga pojma. Razen tebe seveda. Ki vedno veš vse najbolje za vse.
Večna slava Stefaniji.
Anede, jst tebi dejstva, ti meni nazaj osebno podcenjevanje.
Komot me lahko kadarkoli demantiraš s proti dejstvi, ampak očitno pretežko :)
Čestitam :)
Sem opravla s tabo :)
Ker si ti tako vešča z dejstvi? Že samo na tem predlogu se vidi, da le zmerjaš vse kako nimajo pojma. Argumenti in dejstva ti ne gredo najbolje - niti da kaj slišiš niti da kaj poveš.
Ampak ja... da ne pozabim.... večna slava Stefaniji
Kaj, če bi se ti raje vprašala zakaj ti tok pametuješ brez poznavanja dejstev?
In nikogar nisem zmerjala, to da pač nimaš pojma je samo še eno dejstvo.
In uau, res, hvala za slavo, a to je še en tvoj način utišanja človeka, ker misliš, da mi bo žal ker sem usta odprla? Ne bo mi.
Od 500 otrok na šoli poznam vsakega, ki ima posebne potrebe in za popolnoma vsakega, ki ima posebne potrebe je točno določeno, kaj mu to dovoljuje. Niti enemu od teh otrok se učitelji ne prilagajajo ali pa da bi se mu prilagajali drugi otroci. In težko verjetno, da je pa lih naša šola taka, da bi imela same take otroke s posebnimi potrebami, ki lahko brez težav sodelujejo pri pouku. Imamo celo otroka, ki je na vozičku, ta otrok ima dodatno samo toliko pomoči, da se ga zjutraj pride iskat in z dvigalom pospremi do učilnice.
Nihče se niti približno posebej ne prilagaja in nihče od otrok ne potrebuje posebne razlage ili tretmaja, da lahko sledi pouku z ostalimi otroci. Je pa cel kup otrok, ki ves čas motijo pouk z nesramnostmi, kričanjem, ipd. Niti eden izmed njih nima odločbe.
Otroci, ki ne morejo slediti pouku in imajo posebne potrebe se vključujejo v za njih prilagojene programe, ni pa nujno, da so vsi otroci s posebnimi potrebami taki, da ne morejo slediti pouku.
Osnova.
Maš še ti kej vsebinskega za povedat slučajno la boš še naprej pela slavo Štefaniji, ker drugega ne znaš?
Ja meni je zanimivo ,koliko otrok ima tezave,ko je oa treba izpit za avto delat,ki je mimogrede sedaj zelo zahteven pa te težave izginejo in so se isti otroci sposobni naučit vse pa na zdravniškem tudi ne vem kako gredo skozi.
Meni je pa zanimivo, kako nihče nima pojma, kaj posebne potrebe dejansko so. In še, kateri predmet v OŠ ali SŠ je podoben opravljanju izpita za avto?
Ker vidim,da ste vsevedna vas vprasam kako lahko nekdo s posebnimi potrebami v desetinki sekunde odloči v kritičnem trenutku v prometu če ze za en test v šoli potrebuje več časa kot vrstniki.Pa ne tega vzeti osebno ker ne mislim osebno na vas ali vašega otroka.
Pa bom vzela osebno, ker se spravljate name in mi očitate vsevednost in ne na tiste ostale, s katerimi se strinjate.
Za začetek si greste lahko pogledat, kaj spada pod posebne potrebe. Za začetek. Pa se boste s tem mogoče izobrazili do te mere, da ne boste posebnih potreb povezovali z umskimi zmožnostmi. Recimo za začetek. Pa ko boste brali naprej, boste mogoče ugotovili, da obstaja cel kup različnih posebnih potreb od takih, kjer je otrok na vozičku al pa ima morda težave z govorom, do tega da imajo otroci čustvene težave, težave s koncetracijo, dolgotrajno bolni otroci,...
V pomoč, jst, k sm tko vsevedna:
- www.otroci-s-posebnimi-potrebami.si/vsebine/zakonodaja/pravna-ureditev-usmerjanja/skupine-otrok-s-posebnimi-potrebami/
Ker je očitno res res res res REEEEEEEEEEEES tok vsevedno, da se v google vpiše ključne besede, pa najde kar nekoga zanima.
Anede?
Učenje vožnje avtomobila je popolnoma drugačno od učenja recimo fizike, matematike in slovenščine. Nobene od teh treh ti ni treba znati, da bi vozil kolo, ravno tako ne, ko se učiš voziti avto. Enako tudi pri prvi pomoči.
Zdravniški pregled je pa tista predzadnja stopnja preden te spustijo na opravljanje testa in izpita za avto, in je tu odvisno, če je tvoje telo v redu- refleksi, oči, krvna slika (če so substance), in morebitne bolezni
(epilepsija). Če imaš očala, zamenjano srčno sklopko.... Tu pač zdravnik oceni, če si (psiho)fizično dovolj sposoben.
Če si, potem greš na test CPP. Gluhi recimo potrebujejo tam tolmača, ker je znakovni jezik popolnoma drugačen od zapisanega na testu. Tako da jim tolmač prevede kar je napisano na testu, potem pa gluha oseba premisli in napiše odgovor. Tolmač NE pomaga, samo prevaja! Test se oceni popolnoma enako, kot če bi bil posameznik slišeč. Testno vožnjo gluha oseba opravlja enako kot drugi ljudje.
Kristus, še en, ki ne ve, kaj so posebne potrebe.
CPP. Ja, gluhi potrebujejo tolmača, tisti z drugačnimi posebnimi potrebami pa potrebujejo ali malce več časa, da rešijo teste, večji format lista, da lahko delajo ali pa obarvane liste, da lahko delajo. In tudi ljudje z drugačnimi posebnimi potrebami opravljajo testno vožnjo popolnoma enako, kot drugi ljudje.
In potem potrebujejo pred krožnim krožiščem več časa da ga naštudirajo. Pa prometne znake druge barve al kaj?
Kmalu se bo zahtevalo še prilagoditev delovnih mest.
Ta inkluzija je adijo pamet.....
O čem ti nakladaš?
Kakšne prometne znake druge barve? Sploh ne veš, kaj govoriš.
In ja, nekateri ljudje potrebujejo več časa pred krožnim krožiščem, da ga naštudirajo, pa sploh nimajo posebnih potreb. In na splošno ljudje ne marajo ravno krožišč.
Ja, inkluzija. Ker se ni treba lih matrat, da se nekoga vključi, samo skrajno zagaman pač človek ne sme bit.
Predlog za posodobitev pravila:
Za tiste, ki imajo odločbe zaradi domnevnih učnih težav, naj bo obiskovanje dopolnilnega pouka obveza. Če dopolnilnega pouka ne obiskujejo, izgubijo odločbo in pridružene pravice.
To se zdi logično. Ampak na dopolnilni ne bi hodil, imel bi pa vse ostale ugodnost.
Pa dobro, pa o kakšnih ugodnostih je tukaj govora?
Datumi ustnega spraševanja, ki si jih izbero sami.
Podaljšan čas pisanja testov, v kabinetu s spec.pedagogom.
Ustno spraševanje na samem v kabinetu.
10% odpustek pri točkah za vpis v srednjo šolo.
Nekateri imajo celo dovoljen kalkulator, pa fonetični zapis pri angleščini, ......
Meni se zdi kar veliko....
Pa dobro resno?
Ja, vse kar si naštela je tu zato, ker imajo dejansko težave, ker dejansko potrebujejo te zadeve, da lahko normalno rešijo test oz. dobijo ustno oceno.
Jst ne vem, ti resno ne dojameš, da je to zato, ker IMAJO POSEBNE POTREBE in ne zato, ker si mal zmišljujejo in se jim ne da delat?
Resno? A resno ni jasno, da ni z inteligenco teh otrok popolnoma nič narobe, ampak dejansko dobivajo slabše ocene zaradi vedenjskih težav?
1) So še vedno vprašani isto snov. Poleg tega učitelj vedno vpraša celoten razred, če se kdo javi na ustnega. Tako da to ni tako velik privilegij, je samo vprašanje, če in kdo se počuti pripravljenega za test na ta dan.
2) Specialni pedagog in verjetno še en učitelj, po možnosti popolnoma drug predmet, da ne pride do kršitve, da bi pedagog pomagal učencu do boljše ocene. Za pisanje dodatnih 15 do 30 minut.
3) Isto kot 2). Časovno sicer ne tako dolgo.
4) Morda, ne morem komentirati, ker ne vem zagotovo.
5). Kalkulator je dovoljen ko ga imajo vsi ostali. Fonetični zapis pri angleščini - to resnično dvomim. Osebna izkušnja je, da ni bilo o fonetičnem zapisu ne duha ne sluha do končnih letnikov srednje šole, pa še to samo na inštrukcijah. Toda to je odvisno od učitelja in učenca.
2. Na naši šoli je to organizirano tako, da se piše v posebnem razredu, zraven je pa kdor ima pač takrat čas. In ne pišejo tako samo otroci s posebnimi potrebami, ampak tudi recimo otroci, ki popravljajo oceno, pa jih pač profesor ne more dat pisat v razredu, ker mora razlagati snov in bi jih hrup motil pri pisanju.
4. Kalkulator imajo lahko določeni učenci, ki imajo velike težave s poštevanko, ampak to je resnično bolj izjema, kot pravilo. Vse ostalo jim gre, poštevanka pa pač ne. Fonetičnega zapisa pri testih nima pri nas noben otrok.
Absolutno se strinjam. V nekaterih razredih je tudi več kot 30% otrok z odločbo. Vse preverit in prevetrit, sploh pri prehodu v srednje šole. To je preseglo vse meje zdravega razuma in vsi vemo, da je to v veliki meri postalo samo orodje za doseganje ugodnosti in boljsih ocen.. Ni pravično do ostalih otrok.
Odličen predlog, kateremu se z veseljem pridružujem! Moj sin je imel izkušnje iz osnovne šole, kako je njegova sošolka imela takšno odločbo, vendar je bila že od nekdaj med "najpridnejšimi" in imela vse ocene zaključene 5. Nekje v 3. razredu pa kar naenkrat odločba, seveda so jo vsi začeli spraševati zakaj jo ima, ta pa jim je odgovorila, da zato ker je pod stresom. Zdaj pa se vprašam, kateri otrok ki mu ni vseeno za šolo, pa ni pod stresom zaradi ocenjevanja? Napovedana ocenjevanja so potuha za otroke, ker so se tega navadili, bodo to zahtevali čez celo življenje... Prav tako pa, ocenjevanje na katerega se pripraviš, ali pa ocenjevanje s podaljšanim časom ni enako tistim za vse otroke. Na nekaterih šolah so imeli otroci z odločbami popolnoma drugačne teste in podobno! Odličen predlog in upam, da bo ministrstvo ukrepalo!
Glas Za.
Če je odločb za več kot 10% razreda, pomeni, da je s sistemom nekaj narobe in ne da je z otroci nekaj "narobe", če ne morejo delati znotraj predvidenih okvirov.
Zdaj že na faks prihajajo "otroci" z odločbo, da potrebujejo prilagoditve. Kaj delajo potem na faksu, če psihološko niso dovolj močni za fakultetni študij?
Odločbe bi se morale zaključiti najkasneje s koncem osnovne šole. Le osnovna šola je obvezna in vsak otrok lahko izbere srednjo šolo glede na svoje sposobnosti.
Definitivno za. Na dolgi rok pohabljamo celotno družbo.
Absolutno podpiram. Po 1/4 ali več razreda je že z odločbami.
Glede na standarde o številu otrok v posameznem razredu, ki jih je isto Ministrstvo za šolstvo, ki deli odločbe tako velikodušno, postavilo, so razredi bistveno preveliki.
Naj naredijo posebne oddelke za take učence, tako bo pouk potekal nemoteno za vse.
Da o prednosti pri vpisu otrok z odločbo v sredbjo šolo niti ne govorim. Totalno ne fer do tistih še "normalnih", ki bodo pa kmalu v manjšini.
Res je.
Tukaj je res potrebno ukrepati!
To ni več normalno, to je skregano z zdravim razumom!