Odločbe za usmerjanje v OŠ

Odziv Ministrstva za vzgojo in izobraževanje

Na podani predlog, da se izdane odločbe za usmerjanje učencev s posebnimi potrebami malo preverjajo, da se jih v bodoče ne deli tako velikodušno, odgovarjamo, da izdajanje odločb o usmeritvi ureja Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 58/11, 40/12-ZUJF, 90/12, 41/17 - ZOPOPP in 200/20-ZOOMTVI, v nadaljnjem besedilu:  ZUOPP-1), ki v okviru svojih določil opredeljuje vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami za celotno vertikalo od predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja. Navedeni zakon opredeljuje skupine otrok s posebnimi potrebami, ki potrebujejo posebne prilagoditve in/ali pomoč. Mednje sodijo:  

• otroci z motnjami v duševnem razvoju,
• slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije,
• gluhi in naglušni otroci,
• otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,
• gibalno ovirani otroci,
• dolgotrajno bolni otroci,
• otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,
• otroci z avtističnimi motnjami ter
• otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

Vsi ti otroci potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Slednja je sestavljena iz treh članov: specialnega pedagoga ustrezne smeri, psihologa in specialista pediatra ali specialista pedopsihiatra oziroma specialista šolske medicine, ki na podlagi razpoložljive dokumentacije o otroku, pregledov in razgovorov pripravi strokovno mnenje o usmeritvi otroka. V strokovnem mnenju se opredeli vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje ter se na podlagi ugotovljenih vzgojno-izobraževalnih potreb otroka poda predlog njegove usmeritve v ustrezen vzgojno-izobraževalni program, ki je podlaga za izdajo odločbe. Z odločbo o usmeritvi se odloči o vzgojno-izobraževalnih potrebah otroka, programu vzgoje in izobraževanja, v katerega se otroka usmerja, vzgojno-izobraževalni zavod, v katerega se bo otrok vključil, obsegu, obliki ter izvajalcu posamezne oblike dodatne strokovne pomoči, pripomočkih, prostoru in opremi ter drugih pogojih, ki morajo biti zagotovljeni za vzgojo in izobraževanje, spremljevalcu, zmanjšanju števila otrok v oddelku glede na predpisane normative ter tudi o roku preverjanja ustreznosti usmeritve, ki ne sme biti krajši od enega leta in ne daljši od petih let. Zavod Republike Slovenije za šolstvo tako po uradni dolžnosti preverja že izdane odločbe in pred iztekom posamezne odločbe ponovno izvede postopek usmeritve učenca. ZUOPP-1 tudi omogoča, da osnovna šola, v katero je učenec vključen, vloži zahtevo za začetek postopka usmerjanja, kadar oceni, da je potrebno preveriti ustreznost programa, v katerega je otrok vključen. V kolikor učenec kljub vsem potrebnim prilagoditvam, ne bi dosegal izobrazbenega standarda po izobraževalnem programu osnovnošolskega izobraževanja, se z odločbo o usmeritvi lahko vključi v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom oziroma posebni programi vzgoje in izobraževanja.

V programe osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, je vključenih 8,1 % otrok s posebnimi potrebami, delež zadnja leta narašča v višjih razredih. V prvem razredu je v letošnjem šolskem letu vključenih 2,4 % učencev s posebnimi potrebami, v sedmem, osmem in devetem razredu pa  okoli 11 %.

Tabela: Delež otrok s posebnimi potrebami (vir: MVI)

Glede navedbe, da kvaliteta poučevanja na vseh ravneh pada, ker se standardi samo spuščajo in prilagajajo, pojasnjujemo, da se preverjanje in ocenjevanje znanja glede na cilje oziroma standarde znanja in glede na razred, ki ga učenec obiskuje izvaja skladno z Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24) in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 52/13). V izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo so usmerjeni otroci, za katere komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ocenijo, da imajo takšne razvojne in učne zmožnosti, da bodo, predvidoma s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo dosegli vsaj minimalne cilje oziroma standarde znanja določene v učnih načrtih za vse predmete v predmetniku osnovne šole za razred, v katerega se vključuje otrok s posebnimi potrebami. Učitelj je tisti, ki ugotavlja in vrednoti, v kolikšni meri  učenec dosega v učnem načrtu določene cilje oziroma standarde znanja. Za učenca s posebnimi potrebami, se pri preverjanju in ocenjevanju znanja glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje upoštevajo navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole za učence s posebnimi potrebami, ki predvidevajo posamezne prilagoditve, ki učencu omogočajo optimalno pokazati usvojeno znanje. Tako npr. pri preverjanju kot pri ocenjevanju lahko učitelj prilagaja način posredovanja vprašanj, način posredovanja učenčevih odgovorov, čas ocenjevanja znanja in organizacijo preverjanja, obliko pisnega gradiva itd.

Na navedbo, da so odločbe o usmeritvi postale v zadnjih letih samo potuha za doseganje boljših ocen v šolah pojasnjujemo, da so odločbe o usmeritvi nastale kot odziv na posebne vzgojno - izobraževalne potrebe posameznih otrok ter kot prehod iz izključno segregiranega sistema izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, v bolj odprto usmerjanje teh otrok v različne vzgojno-izobraževalne programe, glede na njihove razvojne in učne zmožnosti. Odločba o usmeritvi ni povezana z učenčevimi učnimi sposobnostmi, ampak predstavlja vse prilagoditve in možne pomoči za premagovanje njegovih primanjkljajev, ovir oz. motenj.

Zahtevo za uvedbo postopka  usmerjanja otroka s posebnimi potrebami na Zavod Republike Slovenije za šolstvo vložijo starši otroka (zase vloži lahko tudi oseba starejša od 15 let). Kot že navedeno, zahtevo za uvedbo postopka lahko poda tudi osnovna šola, v katero je ali bo otrok vključen, kadar oceni, da je potrebno preveriti ustreznost programa, v katerega je otrok vključen. Na podlagi podane zahteve Zavod Republike Slovenije za šolstvo imenuje člane komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ki ugotavlja dejstva in okoliščine, ki so potrebne za optimalno usmeritev otroka z možnimi prilagoditvami in dodatno strokovno pomočjo.

Zavedamo se, da je na področju vzgoje in izobraževanje potrebno uvesti določene spremembe, na navedeno opozarja tudi v lasnkem letu opravljena analiza Zagotavljanje enakih možnosti v izobraževanju za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami[1], ki jo je izvedel Zavod Republike Slovenije za šolstvo.  

Z analizo so poskušali ugotoviti, kako učinkovito je usmerjanje otrok s posebnimi potrebami predvsem z vidika zagotavljanja enakih možnosti v izobraževanju, ob upoštevanju njihovih različnih potreb. Prvi del raziskave je zajemal analizo podatkov iz postopkov usmerjanja od začetka vzpostavitve sistema usmerjanja naprej, skupaj za obdobje osemnajstih let, v drugem delu raziskave so na izbranem vzorcu usmerjenih otrok s pomočjo analize ključnih dokumentov iz postopkov usmerjanja poskušali pridobiti vpogled v to, kako usmerjanje vpliva na šolsko prakso oziroma kolikšna je učinkovitost usmeritve pri uresničevanju inkluzivne paradigme v šolah. Glede na zastavljene cilje in raziskovalna vprašanja, je analiza podatkov pokazala, da:

• je kljub precejšnjemu povečanju števila izdanih odločb, število prvič usmerjenih otrok naraščalo po zmernejši stopnji, pri čemer je do porasta prišlo predvsem v zadnji tretjini analiziranega obdobja, 
• je v šolskem letu 2020/21 celotni postopek usmerjanja trajal v povprečju 119 dni,   
• je največ otrok usmerjenih zaradi primanjkljajev na posameznih področjih učenja;
• je med usmerjenimi otroki opazno več fantov kot deklet,  
• je ob uvedbi svetovalne storitve (od šolskega leta 2014/15 naprej) v povprečju dodeljena dodatna strokovna pomoč upadla na 2,5 šolske ure. Skupaj s svetovalno storitvijo je v tem obdobju v povprečju enemu usmerjenemu otroku pripadlo skupaj 3,5 ure dodatne strokovne pomoči in svetovalne storitve, 
• je kot izvajalec dodatne strokovne pomoči otrokom s posebnimi potrebami za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj največkrat dodeljen specialni in rehabilitacijski pedagog,
• je največji delež usmerjenih otrok v Podravski statistični regiji, najnižji pa v Savinjski statistični regiji, 
• se je število usmeritev otrok v njim najprimernejše programe v skladu z 11. členom Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (Ur. I. RS, št. 11/ 2022) v zadnjih treh analiziranih šolskih letih ustalilo pri približno 90 primerih letno,  
• so pred otrokovo prvo usmeritvijo premalo zastopane nekatere prilagoditve, ki so del učiteljeve dobre poučevalne prakse;   
• povprečno število pripomočkov in didaktično-metodičnih prilagoditev precej naraste po prvi izdani odločbi;
• kot najmanj učinkovite med didaktično-metodičnimi prilagoditvami za otroke s posebnimi  potrebami, strokovni delavci ocenjujejo tiste, za katere se je izkazalo, da jih v praksi pri delu uporabljajo redkeje (navajanje primerov/modelov reševanja in sodelovalno učenje pri pouku);   - v primerjavi z obdobjem pred usmeritvijo po prvi usmeritvi upadejo vse tri vrste pomoči, ki jih predvideva petstopenjski model pomoči (pomoč učitelja, svetovalne službe ter individualna in/ali skupinska pomoč). Izstopajoč je velik upad obiskovanja dopolnilnega pouka. 
• strokovni delavci ocenjujejo, da sta pri delu z otroki s posebnimi potrebami najbolj učinkoviti dodatna strokovna pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj in učiteljeva pomoč pri pouku. Učinkovitost dodatne strokovne pomoči, namenjene učni pomoči, strokovni delavci ocenjujejo bistveno nižje; 
• se po usmeritvi napredek učenca, opisan v drugem poročilu šole, izboljša na vseh vzgojno-izobraževalnih področjih.

Pregledna analiza podatkov je omogočila celovit vpogled na dinamiko dela v procesu usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, tudi kot povratna informacija o delu komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Nekateri podatki lahko služijo tudi kot podlaga za morebitne sistemske spremembe na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, kot tudi nadaljnjemu raziskovalnemu delu na tem področju. Ugotovitve iz kvalitativne analize pa so nakazale usmeritve, na katerih področjih vzgojno-izobraževalnega dela praksa še potrebuje strokovno podporo.

[1]https://www.zrss.si/digitalna_bralnica/zagotavljanje-enakih-moznosti-v-izobrazevanju-za-otroke-in-mladostnike-s-posebnimi-potrebami/