25. 3. 2024
Odziv Ministrstva za kulturo
Ministrstvo za kulturo uvodoma navaja, da skladno z določili 6. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in ; v nadaljnjem besedilu: ZMed) dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega del.
8. člen ZMed določa, da je prepovedano z razširjanjem programskih vsebin spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost.
Drugi odstavek 20. člena ZMed določa, da so uredništvo, uredniki, novinarji in avtorji drugih prispevkov so v okviru programske zasnove in v skladu s temeljnim pravnim aktom izdajatelja pri svojem delu neodvisni in samostojni. Novinarji morajo pri svojem delu dolžni spoštovati poklicne kodekse, ki jih zavezujejo k spoštovanju etičnih standardov na področju dela novinarjev in drugih ustvarjalcev medijskih vsebin, ki so objavljene v slovenskih medijih, ne glede na oblike njihovega razširjanja.
26. člen ZMed (pravica do popravka objavljenega obvestila) določa, da ima Vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes.
42. člen ZMed (pravica do odgovora na objavljeno informacijo) pa določa, da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov odgovor na objavljeno informacijo, v katerem se z dokazljivimi navedbami zanikajo, bistveno popravljajo ali bistveno dopolnjujejo navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji. S predmetno določbo se zagotavlja pravica javnosti do objektivne, vsestranske in pravočasne informiranosti kot enega od nujnih pogojev demokratičnega odločanja o javnih zadevah.
Poleg veljavne zakonodaje so novinarji in uredniki dolžni spoštovati tudi poklicna in etična pravila. Kot primer navajamo Kodeks novinarjev Slovenije, ki med drugim določa, da mora novinar pri svojem delu preverjati točnost zbranih informacij, če pri svojem delu objavlja informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti, predvsem pa mora, kadar je to mogoče, navesti vir informacij.
Novinarsko častno razsodišče je skupni samoregulativni organ, ki izvaja nadzor nad tem, da člani novinarske skupnosti ter avtorji novinarskih besedil in prispevkov spoštujejo etična in profesionalna pravila, ki so zbrana v Kodeksu novinarjev Slovenije. Pritožbo, da je bil kršen Kodeks novinarjev Slovenije, lahko na razsodišče, ki ga sestavlja devet izvoljenih novinarjev in urednikov ter dva predstavnika javnosti, naslovi kdorkoli in skuša tako zaščititi svoje pravice ali doseči boljše ravnanje novinarjev oziroma uredništev v prihodnje.
Glede vprašanja uporabe glasbene podlage v informativnih vsebinah pa navajamo, da je glasba ravno tako medijska vsebina, zato izbira glasbe v oddajah zapade v okvir uredniške in novinarske avtonomije.