22. 4. 2024
Odziv Ministrstva za vzgojo in izobraževanje
Delovni čas učiteljev (in ostalih zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja) urejata Zakon o delovnih razmerjih[1] (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) in Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja[2] (v nadaljnjem besedilu: KPVIZ). V 44. členu KPVIZ je določeno, da je polni delovni čas vseh zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih 40 ur tedensko.
Polni delovni čas učiteljev je torej 40 ur tedensko, pri čemer pa je v 44.a člena KPVIZ določeno, da je delovni čas učitelja neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost učitelja v 12 mesecih tekočega šolskega leta, to je od 1. septembra v tekočem koledarskem letu do 31. avgusta v naslednjem koledarskem letu. Neenakomerna razporeditev delovnega časa pomeni, da (zaposleni v nekaterih obdobjih delajo dlje kot 8 ur dnevno (največ 13 ur dnevno oziroma 56 ur na teden), v določenem obdobju pa manj. Polni delovni čas (8 ur) se pri neenakomerni razporeditvi upošteva kot povprečna delovna obveznost znotraj referenčnega obdobja (ki pri učiteljih pomeni eno šolsko leto (od 1. septembra do 31. avgusta v naslednjem letu).
V zvezi s prisotnostjo na delovnem mestu izpostavljamo določbo 44.d člena KPVIZ, ki v drugem odstavku določa, da lahko učitelj, ob upoštevanju organizacije dela v zavodu, opravlja delo izven zavoda po lastnem časovnem razporedu v obsegu največ 10 ur tedensko. Po vsebini obsega del delovne obveznosti, ki jo lahko učitelj opravi izven prostorov delodajalca, pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov ali izjemoma tudi druga dela in naloge, za katera je tako določeno v individualnem letnem delovnem načrtu.
Če pravilno razumemo predlog državljan, predlaga tudi, da se naj uvede (za učitelje in zdravnike) ustrezno nadzorovano žigosanje na delovnem mestu. V zvezi s tem navajamo, da zakon, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti[3] (v nadaljnjem besedilu: ZEPDSV), velja (brez izjem) tudi za področje vzgoje in izobraževanja. Že od leta 2017 je tudi v KPVIZ (v četrtem odstavku 44. člena) izrecno določeno, da mora zavod voditi evidenco o izrabi delovnega časa v skladu s predpisi. Pred tem je obveznost ustreznega vodenja evidenc o izrabi delovnega časa delodajalcem s področja vzgoje in izobraževanja nalagal ZEPDSV.
O načinu vodenja evidence o izrabi delovnega časa odloča delodajalec. Elektronsko vodenje evidence o izrabi delovnega časa (domnevamo, da državljan z »žigosanjem« misli na elektronsko vodenje evidenc o izrabi delovnega časa) ZEPDSV predpisuje samo za delodajalce, ki jim je izrečena globa zaradi kršitev določb delovnega časa po ZDR-1 ali zaradi vodenja evidenc po ZEPDSV, pri čemer je ta obveznost časovno omejena na dve leti. Nadzor nad izvajanjem ZEPDSV izvaja pristojna inšpekcija za delo.
Glede na to, da državljan predlaga zakonsko ureditev vsebin, ki so na področju vzgoje in izobraževanja že zakonsko urejene, menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.