Zavod za zaposlovanje naj zaposli delavce

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Analiza obstoječega stanja

Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10; v nadaljnjem besedilu: ZUTD) ureja institut posredovanja zaposlitve v členih od 25 do 27. Posredovanje zaposlitve se izvaja z namenom usklajevanja ponudbe in povpraševanja po delavcih na trgu dela v Sloveniji in ostalih državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji, obsega pa aktivnosti iskanja primerne ali ustrezne zaposlitve iskalcu zaposlitve in napotitev iskalca zaposlitve k delodajalcu ter aktivnosti iskanja ustreznega ali primernega delavca za delodajalca. Storitev izvajajo Zavod RS za zaposlovanje in drugi izvajalci, ki za opravljanje storitve v skladu z določbami ZUTD pridobijo koncesijo.

Storitev se izvaja ob upoštevanju izobrazbe ali poklica, delovnih izkušenj in usposobljenosti iskalca zaposlitve, na ozemlju Republike Slovenije pa se zagotavlja brezposelnim osebam in prijavljenim iskalcem zaposlitve, za države EU, EGP in za Švicarsko konfederacijo pa tudi drugim iskalcem zaposlitve.

Nadalje ZUTD v XI. poglavju (členi od 163 do 174) ureja institut zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Gre za dejavnost, ki jo lahko opravlja delodajalec, ki pred oddajo vloge za opravljanje te dejavnosti v obdobju zadnjih dveh let ni kršil delovnopravne zakonodaje in nima neporavnanih obveznosti s področja davkov in prispevkov ter izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, ki so podrobneje predpisani v Pravilniku o pogojih za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku in načinu sodelovanja delodajalca z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 106/10). Delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) delavca zaposli in ga nato posreduje na delo k delodajalcu – uporabniku (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).

Delodajalec ima naslednje obveznosti:

• v času trajanja zaposlitve zagotoviti delavcu vse pravice iz delovnega razmerja, ki mu pripadajo skladno s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
• brez postavljanja kakršnih koli omejitev dopustiti delavcu možnost sklenitve delovnega razmerja pri uporabniku po zaključku obdobja napotitve.

Delodajalec od delavca ne sme zahtevati, da opravlja delo v okviru drugih dejavnosti, za katere je delodajalec registriran, in s temi delavci ne sme opravljati del, ki jih je pridobil na podlagi pogodb, sklenjenih po predpisih civilnega prava. Nadalje od delavca ne sme zahtevati plačila ali drugega povračila zaradi napotitve k uporabniku ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi z uporabnikom.

Uporabnik je dolžan:

• v času začasne napotitve ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
• delavcu omogočiti seznanitev s prostimi delovnimi mesti oziroma vrstami dela pri uporabniku;
• zagotoviti enake možnosti za zaposlitev za nedoločen čas pri uporabniku, kot je to omogočeno že zaposlenim delavcem pri uporabniku.

Delodajalec (t.j. pravna ali fizična oseba) s sedežem na območju Republike Slovenije, ki želi opravljati dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, naslovi vlogo za vpis v register na ministrstvo, pristojno za delo, to pa o vlogi odloči po pravilih o splošnem upravnem postopku. Vpis v register se opravi z dnem dokončnosti odločbe, ki jo izda ministrstvo, pristojno za delo, dejavnost pa se lahko začne opravljati z dnem vpisa v register.

Delodajalec s sedežem v drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ki želi na območju Republike Slovenije opravljati dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, poda predlog za vpis v evidenco na ministrstvo, pristojno za delo. Predlogu za vpis priloži kopijo dovoljenja pristojnega organa države svojega sedeža za opravljanje te dejavnosti z overjenim prevodom v slovenski jezik. Dejavnost se lahko začne opravljati z dnem vpisa v evidenco, o vpisu v evidenco pa ministrstvo, pristojno za delo, izda potrdilo.

V primeru, da delodajalec preneha opravljati dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, mora o tem nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za delo. Delodajalec mora v tem primeru v roku 30 dni po prenehanju opravljanja dejavnosti dokončati začete posle, ministrstvu, pristojnemu za delo, podati končno poročilo in mu izročiti vso dokumentacijo, ki se nanaša na vpis v register ali evidenco.

Ministrstvo, pristojno za delo, po uradni dolžnosti ali na predlog Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma drugih pristojnih organov izbriše delodajalca iz registra ali evidence v naslednjih primerih:

če delodajalec preneha opravljati dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku;

• če delodajalec, ki je fizična oseba, umre, ali če delodajalec, ki je pravna oseba, preneha obstajati;
• če je delodajalcu s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje dejavnosti;
• če je iz letnega poročila delodajalca razvidno, da ni zagotavljal dela delavcev drugemu delodajalcu v letu, za katero poroča, ali pa letnega poročila ni poslal;
• če se ugotovi, da delodajalec ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku;
• če delodajalec v postavljenem roku ni odpravil pomanjkljivosti v skladu z ugotovitvami ministrstva, pristojnega za delo ali drugega pristojnega organa;
• če je delodajalec začel opravljati dejavnost pred dokončnostjo odločbe o vpisu v register oziroma pred vpisom v evidenco;
• če je delodajalec pri svojem poslovanju kršil obveznosti, ki mu jih nalagajo predpisi s področja delovnopravne zakonodaje.

O izbrisu iz registra ali evidence izda ministrstvo, pristojno za delo, odločbo, zoper katero ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

V primeru izbrisa iz registra ali evidence v skladu s prvim odstavkom tega člena se lahko delodajalec v register ali evidenco ponovno vpiše:

• v primerih iz prve in četrte alineje - po poteku enega leta od dneva, ko je odločba o izbrisu iz registra ali evidence postala dokončna;
• v primeru iz tretje alineje - po poteku enega leta od dneva, ko je za delodajalca prenehala veljati prepoved opravljanja dejavnosti;
• v primerih iz pete, šeste in sedme alineje - po poteku dveh let od dneva, ko je odločba o izbrisu iz registra ali evidence postala dokončna;
• v primerih iz osme alineje - po poteku pet let od dneva, ko je odločba o izbrisu iz registra ali evidence postala dokončna.

Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost

Posredovani predlog ocenjujemo kot neizvedljiv, saj njegova realizacija ne bi terjala zgolj sprememb na področju, ki ga ureja Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 – ZUTD), pač pa bi korenito posegla tudi v sam sistem zaposlovanja v organih javne uprave v širšem smislu. Trenutno za izvedbo tega predloga ni podlage v področnih predpisih, ki urejajo zaposlovanje v organih javne uprave, gre pa za občutljive predpise, katerih spremembe skoraj vedno terjajo doseganje določene stopnje konsenza s socialnimi partnerji in v tem primeru tudi zagotovitev dodatnih proračunskih sredstev za njegovo izvajanje (sploh, če je imel predlagatelj v mislih izplačevanje plač na predlagani način zaposlenim osebam s strani Zavoda RS za zaposlovanje).

Hkrati izpostavljamo tudi nekaj razlogov, ki govorijo v prid obstoječi ureditvi. Storitev posredovanja zaposlitve že sedaj aktivno izvaja (poleg ostalih izvajalcev) tudi Zavod RS za zaposlovanje, medtem, ko je področje zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku prepuščeno tržnim delodajalcem, pri katerih je izvajanje omenjene dejavnosti nedvomno bolj fleksibilno in učinkovito, kot bi bilo, seveda pod predpostavko izpeljave potrebne sistemske spremembe zaposlovanja v javnem sektorju, opravljanje te dejavnosti s strani Zavoda RS za zaposlovanje. Ti delodajalci mor ajo za izvajanje dejavnosti izpolniti vse zakonsko predpisane pogoje, poleg tega pa bosta ob načrtovani bodoči kadrovski okrepitvi Inšpektorata RS za delo povečana tudi obseg in učinkovitost nadzora nad delodajalci, ki ga ZUTD omogoča. Ne nazadnje pa je potrebno poudariti, da Zavod RS za zaposlovanje takšne oblike storitve ne bi mogel izvajati s trenutno kadrovsko zasedbo, ampak bi jo moral za doseganje tega namena izdatno okrepiti, kar pa v obdobju krčenja proračunskih izdatkov in izvajanja drugih varčevalnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ ne bi bilo izvedljivo.

Glede na navedeno predlog v celoti zavračamo.