25. 3. 2024
Odziv Ministrstva za javno upravo
Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) v 37. členu ureja odškodninsko odgovornost države in samoupravne lokalne skupnosti. Navedeni člen določa, da Republika Slovenija oziroma samoupravna lokalna skupnost odgovarja za premoženjsko škodo, ki je bila zavezancu ali drugi osebi povzročena s protipravnim dejanjem ali opustitvijo dejanja inšpektorja pri izvajanju nalog inšpekcijskega nadzora. V navedenem primeru ima Republika Slovenija oziroma samoupravna lokalna skupnost nasproti inšpektorju regresni zahtevek, če je bila škoda povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti. Zavezanec ali tretja oseba lahko zahtevata povračilo škode neposredno od inšpektorja le v primeru, ko je škoda nastala zaradi kaznivega dejanja inšpektorja.
V Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23) pa je urejenih nekaj kaznivih dejanj, ki jih lahko storijo uradne osebe, med njimi tudi inšpektorji, ki so po večini urejena v 26. poglavju »Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva«, npr. kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (257. člen), kaznivo dejanje nevestnega dela v službi (258. člen) in kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva (259. člen).
Na podlagi navedenega menimo, da sta odškodninska in kazenska odgovornost inšpektorjev v veljavni zakonodaji ustrezno urejeni in da sprejem nove zakonodaje ni potreben.
Če ima predlagatelj dokaze o nezakonitih ravnanjih inšpektorice, jih lahko v presojo predloži njenemu predstojniku, saj ta izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca.