Želim, da vemo, kaj jemo.

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Eno od osnovnih načel živilske zakonodaje, določeno v Uredbi (ES) št. 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje je, da morajo biti živila, ki so dana v promet, varna.

Z namenom zagotoviti varnost živil in visoko stopnjo varstva potrošnikov je na ravni Evropske Unije v veljavi obsežen sklop zakonodaje, ki določa pogoje za proizvodnjo živil v celotni živilski verigi od vil do vilic, vključno s pravili glede uporabe različnih snovi v proizvodnji živil in njihove prisotnosti na živilih.

Zakonodaja EU tako določa, katere snovi je dovoljeno uporabljati v proizvodnji živil, ter tudi najvišje dovoljene vrednosti ostankov teh snovi, da se poskrbi za varnost živila. Pri solati, kot sveži zelenjavi, trenutno ni dovoljena uporaba nobene snovi, ki bi se lahko uporabljala za podaljšanja njene trajnosti.

Evropska zakonodaja na področju označevanja živil ne določa, da je treba pri prodaji nepredpakiranih živil na prodajnem mestu navesti, katere snovi so bile uporabljene pri proizvodnji živil. Nosilci živilske dejavnosti morajo namreč pri proizvodnji živil uporabljati le snovi, katerih uporaba je dovoljena, in zagotoviti, da najvišje mejne vrednosti niso presežene. V nasprotnem primeru taka živila niso varna za prehrano ljudi ter ne smejo biti v prometu. 

Za solato, ki se prodaja kot nepredpakirana, so pravila za označevanje določena z Izvedbeno Uredbo Komisije (EU št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave.

Veljavna zakonodaja EU določa visoke standarde glede zagotavljanja varnosti  živil. Ocenjujemo, da trenutno veljavne zahteve za označevanje živil, ki so določene z evropsko zakonodajo, omogočajo ustrezno informiranje potrošnikov pri izbiri živil.