27. 6. 2024
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport
Področje, ki ga zadeva predlog, delno ureja Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22; v nadaljnjem besedilu: ZVPot-1), ki v prvem odstavku 6. člena določa, da podjetje prodaja blago in digitalno vsebino oziroma opravlja storitve vsem potrošnikom pod enakimi pogoji. Izjemoma lahko skladno s tretjim odstavkom istega člena podjetje med drugim ponudi posebne prodajne pogoje za določene skupine potrošnikov, vendar pa pri tem ne sme uporabiti pogojev, ki pomenijo diskriminacijo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred diskriminacijo.
Varstvo pred diskriminacijo primarno ureja Zakon o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16 in 21/18 – ZNOrg; v nadaljnjem besedilu: ZVarD), ki v 4. členu določa, da je diskriminacija, ki pomeni vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti, prepovedana. Nadalje ZVarD v 5. členu določa tudi enako obravnavanje, ki ga pojmuje kot odsotnost neposredne in posredne diskriminacije zaradi katere koli osebne okoliščine osebe, kakor tudi odsotnost katerega koli drugega ravnanja, ki v skladu s tem zakonom pomeni diskriminacijo, v 13. členu ZVarD pa tudi nekatere izjeme od prepovedi neposredne diskriminacije. Ker ZVarD sodi med delovna področja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, njegove vsebine nismo pristojni podrobno pojasnjevati, kljub temu pa menimo, da bi upravljavec naravne znamenitosti lahko kršil določbe ZVarD, če bi pri ceni vstopnic diskriminiral potrošnike glede na naslov stalnega prebivališča ali državljanstvo.
Glede oblikovanja cen je potrebno pojasniti tudi, da Ustava RS zagotavlja vsem gospodarskim subjektom pri njihovem gospodarskem poslovanju svobodno gospodarsko pobudo, kar med drugim pomeni tudi vodenje gospodarskega subjekta v skladu z ekonomskimi načeli. Skladno s svobodno gospodarsko pobudo podjetja sama oblikujejo cene na podlagi ponudbe in povpraševanja in drugih konkurenčnih dejavnikov. Ne glede na navedeno pa lahko državni organ, če oceni, da so podani pogoji za sprejem konkretnega ukrepa določitve cen, na podlagi Zakona o kontroli cen (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, v nadaljevanju ZKC) poseže v to svoboščino, vendar mora pri določanju ukrepov kontrole cen to upoštevati in poseg v svobodno gospodarsko pobudo upravičiti.
Ker gre za intervencijske ukrepe države, je treba vsakič posebej oceniti, ali so podani pogoji za sprejem konkretnega ukrepa določitve cen. Vlada lahko skladno z 8. členom ZKC določi ukrepe kontrole cen v primeru, kadar:
- je to nujno zaradi doseganja ciljev in ukrepov gospodarske politike, ki so določeni z akti državnega zbora,
- gre za dejavnosti, v katerih ima posamezno podjetje ali enota, ki samostojno opravlja dejavnost ali nekaj podjetij monopolni ali obvladujoč položaj, pa so te dejavnosti nujne za zadovoljevanje potreb ljudi in organizacij,
- nastanejo ali se utemeljeno pričakujejo hude motnje na trgu pri gibanju cen, pa pri tem ne gre za redna sezonska nihanja,
- bi prišlo na trgu do cen, ki bi ogrozile redno preskrbo potrošnikov in bi bile te cene posledica elementarnih in drugih množičnih nesreč,
- gre za prodajo blaga iz državnih blagovnih rezerv,
- gre za državni odkup na podlagi zakona,
- gre za uskladitev cen z obveznostmi, ki jih je Republika Slovenija sprejela z mednarodnimi pogodbami,
- gre za dovoljene oblike državne pomoči ali so za uvoz predpisane posebne dajatve.
Svobodno določanje cen na trgu torej ni absolutno, saj se sme na podlagi ZKC to svoboščino omejiti, vendar ne v neomejenem obsegu in ne na kakršenkoli način. Glede na navedene razloge cene vstopnic za turistične znamenitosti nikakor ne morejo biti predmet ZKC oziroma z njim povezanih predpisov.
Ker gre v konkretnem primeru za predlog, povezan z ogledi oziroma obiski naravne vrednote, opozarjamo tudi na določbe Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06–ZDru-1, 8/10–ZSKZ-B, 46/14, 21/18–ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22–ZDeb, 105/22–ZZNŠPP in 18/23–ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZON), ki sodi med predpise z delovnega področja Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. ZON v drugem odstavku 41. člena določa, da sta ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote dovoljeni vsem pod enakimi pogoji v skladu s tem zakonom. 43. člen ZON pa nadalje določa, da država podeli koncesijo za rabo naravne vrednote, ki je v lasti države ali lokalne skupnosti. Naravni vrednoti Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem sta v upravljanju gospodarskega subjekta zasebnega prava na podlagi koncesijske pogodbe, sklenjene na podlagi Uredbe o koncesiji za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem (Uradni list RS, št. 77/02, 41/04 – ZVO-1, 66/07, 104/20 in 44/22 – ZVO-2), katere nosilni organ je po naših podatkih Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, zato predlagamo, da se za podrobnejša pojasnila obrnete na navedeno ministrstvo.
Iz vsega navedenega izhaja, da Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport na oblikovanje cen vstopnic za ogledovanje in obiskovanje naravnih vrednot nima vpliva, vendar pa meni, da bi se razlikovanje cen vstopnic glede na naslov stalnega prebivališča ali državljanstvo potrošnika skladno z navedenimi določbami ZVPot-1 in ZVarD lahko štelo za diskriminacijo, zato ocenjuje, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.