Matične knjige in ostalo arhivsko gradivo
Pozdravljeni,
predlagam, da se roki za objavo podatkov iz matičnih knjig in drugega arhivskega gradiva zmanjšajo na 35 ali 40 let po smrti posameznika (ali nastanka), torej se še letos omogoči vpogled v matične knjige in druge listine, ki so nastale do leta 1994. Problematika novega zakona o varovanju osebnih podatkov je predvsem v tem, da nejasno podaljšuje roke za objavo tovrstnih podatkov in s tem dodatno birokratizira delo raziskovalcev in onemogoči laični javnosti raziskovanje; npr. svojega družinskega drevesa. Situacija z matičnimi enotami in upravnimi enotami ne deluje kot bi morala, saj naj bi bile preobremenjene in večkrat gradiva sploh ne pošljejo, ga pošljejo z resnim zamikom ali pa preprosto rečejo, da so knjige objavljene na spletu čeprav samo tiste do leta 1919 (redke župnije).
Kot že povedano morajo biti roki objave podatkov iz matičnih knjig in drugega arhivskega gradiva dostopni širši množici, saj se gre navsezadnje za podatke njihovih družin za katere bi morali imeti pravico prostega dostopa po omenjenih rokih, in ne raznih 70 letnih ramikih pa 50 letnih, itd. V Nemčiji so tovrstne matične knjige dostopne do leta 1974.