25. 3. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Predlagatelju se uvodoma zahvaljujemo za podani predlog, ki ga bomo proučili v okviru prihodnjih sprememb zakonodaje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V nadaljevanju pa v odgovor na podani predlog pošiljamo pojasnilo z vidika trenutno veljavne pokojninske in invalidske zakonodaje.
Veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23- v nadaljevanju ZPIZ-2) z določbo 20. člena ureja posebne primere zavarovanja za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Obvezno zavarovanje za posebni primer zavarovanja je tudi samostojno opravljanje pridobitne ali druge dovoljene dejavnosti, če oseba ni zavarovana na podlagi 15. člena ZPIZ-2 (samozaposlene osebe).
Navedeno velja za osebe, ki so v obvezno zavarovanje vključene iz drugega naslova, za svojo popoldansko dejavnost pa so zavarovane s plačilom pavšalnega zneska na podlagi 20. člena ZPIZ-2 (posebni primeri zavarovanja). Poškodbe oziroma bolezni, ki nastanejo pri opravljanju predmetne dejavnosti, se tako štejejo za poškodbe ali bolezni pri delu, zavarovanci pa imajo ob nastopu zavarovalnega primera več oziroma višje pravice, kot če takšnega zavarovanja ne bi imeli. Tako se plačuje povišan riziko za nastop invalidnosti in smrti, ker oseba opravlja dejavnost, za katero ni vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na drugi podlagi. S tem ko posameznik opravlja dodatno dejavnost, se namreč povečajo možnosti nastanka poškodb in bolezni pri delu, za katere posameznik ni in ne more biti zavarovan v okviru obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj ta vključitev krije zgolj riziko nastopa poškodbe pri delu in poklicne bolezni, kadar ta nastane ob opravljanju dela, na podlagi katerega je zavarovan. To pomeni, da je posameznik, ki je v delovnem razmerju, zavarovan za primer nastopa invalidnosti in smrti zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni zgolj takrat, ko je taka poškodba oziroma bolezen posledica opravljanja dela v okviru pogodbe o zaposlitvi oziroma redne poti na delo ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec oziroma na službeni poti. V kolikor bi se ta posameznik poškodoval ali bi zbolel v okviru opravljanja samostojne dejavnosti, taka poškodba oziroma bolezen ne bi bila priznana kot poškodba pri delu oziroma poklicna bolezen, vse pravice, ki bi taki osebi morebiti šle iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa bi šle na račun solidarnosti drugih zavarovancev.
Potrebno je torej razlikovati med obdobji, v katerih je posameznik v obvezno pokojninsko zavarovanje vključen na podlagi samostojne dejavnosti ter obdobji, ko je posameznik vključen v obvezno zavarovanje na drugi podlagi, poleg tega pa ima status samostojnega podjetnika. Obdobja, v katerih je posameznik v obvezno zavarovanje vključen na podlagi samostojne dejavnosti, se štejejo v pokojninsko dobo brez dokupa in se upoštevajo pri ugotavljanju višine pokojnine. Obdobje, v katerih pa je posameznik zavarovan na drugi podlagi (npr. delovno razmerje), ob tem pa ima odprto tudi samostojno dejavnost, pa se v pokojninsko dobo ne upošteva, ravno tako ne vpliva na samo višino pokojnine. V tem obdobju se namreč plačujejo zgolj prispevki v pavšalnih zneskih, oseba pa je vključena v zavarovanje za primer nastopa invalidnosti in smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, to je za tako imenovane posebne primere zavarovanja. V primeru, če je oseba zavarovana zgolj za posebne primere zavarovanja (če ne plačuje polnih prispevkov), ji ne teče pokojninska doba in se ji ti prejemki ne vštevajo v pokojninsko osnovo, oseba pa je zavarovana za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v primeru invalidnosti in smrti, kar pomeni, da bo lahko koristila pravice v primeru nastopa predmetnih rizikov, kot če bi bila vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V primeru tega zavarovanja posamezniku tako ne teče pokojninska doba in tako vključenost ne vpliva na višino starostne ali predčasne pokojnine, saj ne gre za zavarovanje rizika starosti, temveč za zavarovanje rizika smrti ali pa invalidnosti, ki bi bila posledica poškodbe pri delu ali pa poklicne bolezni. Slednje pa ne pomeni, da na tej podlagi posamezniki ne morejo biti upravičeni do nobenih pravic, saj je osnovni namen zavarovanja ravno zagotavljanje pravic v primeru nastanka zavarovalnega primera smrti ali invalidnosti. Skladno z navedenim prispevek, ki se plačuje iz naslova posebnih primerov zavarovanja, kamor uvrščamo tudi popoldanski SP, ne more biti odvisen od tega, ali ima posameznik v tekočem mesecu dejanske dohodke vsaj v višini prispevkov, saj se prispevki plačujejo z namenom zavarovanja rizika smrti ali invalidnosti.