17. 6. 2011
Odziv Ministrstva za javno upravo
V mnenje ste nam poslali predlog, po katerem naj se zakon, ki ureja volilno kampanjo ali zakon, ki ureja lokalne volitve (ali katerikoli zakon, ki tudi ureja to področje) spremeni tako, da bo vključeval določbo o izpolnitvi predvolilnih obljub. Po tem predlogu bi predvolilne obljube morale biti dane tako, da je jasno formiran dosežek, s približno časovno opredelitvijo za vsakega kandidata. Kandidat je mišljen za vsako osebo, ki kandidira na katerokoli funkcijo, za katero so potrebne volitve. Celotna kvota danih obljub bi morala biti konec mandata izpolnjena v najmanj 75% po količini, po pomembnosti ali po količini denarja, predvidenega za projekte, delež se upošteva od vsake posamezne postavke. Kandidat naj ne bi bil le politično odgovoren, ampak tudi materialno-pravno, višino glob se določi kasneje s posvetovanjem s pravnimi strokovnjaki. Predlagatelj meni, da bi se s tem predlogom efektivno sankcionirala predvolilna demagogija, ki je škodljiva in nedostojna človeka.
Zakon o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/2007, 103/2007 - ZPolS-D, 105/2008 - odločba US, 11/2011 in 28/2011 - odločba US, v nadaljevanju ZVRK) ureja vprašanja volilne kampanje. Drugi odstavek 1. člena ZVRK določa, kaj se šteje za volilno kampanjo: »Volilna kampanja po tem zakonu so vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev.«. ZVRK glede morebitnega zavajanja v času volilne kampanje ničesar posebej ne določa. Po našem mnenju to ni potrebno, zato naše ministrstvo ne razmišlja o spremembah veljavne ureditve v tej smeri. Menimo namreč, da bi bilo zavajanje v času volilne kampanje opredeliti kot prekršek v ZVRK povsem neustrezno. Tudi primerjalno-pravno gledano ureditev, po kateri bi kandidati politično in materialno odgovarjali za neizpolnitev predvolilnih obljub, ne obstaja. V volilni kampanji se izražajo politična stališča in prepričanja (kar je tudi ustavna pravica vsakega posameznika), že po naravi stvari se marsikaj obljublja, zagotavlja, prepričuje itd. Gre torej za soočenje mnenj, argumentov, in volivcem samim je prepuščeno, katere argumente bodo šteli za močnejše, resnične in katere obljube za uresničljive.
ZVRK ustrezno zagotavlja organizatorjem volilne kampanje enakopravnost pri predstavitvi stališč v tiskanih in elektronskih medijih, ki so v neposredni ali posredni večinski javni lasti, zagotavlja jim enakopravnost pri dodelitvi plakatnih mest, tako da se imajo ti možnost odzvati na morebitna zavajajoča stališča nasprotne strani, pri očitno zavajajočih navedbah pa običajno volivcem pomagajo ustvarjati stališče tudi objektivni mediji. Kot navedeno, pa je odločitev o tem, čigavi argumenti so prepričljivejši, v rokah volivcev, in kadar ne gre za morebitne kršitve veljavne zakonodaje, je edina »sodba« dejanj v času kampanje glasovanje na volitvah. V skladu s sodobno predstavniško demokracijo izvoljeni predstavniki predstavljajo ljudsko voljo, saj jih izvolijo državljani, ki imajo volilno pravico in ki imajo na volitvah možnost vplivanja na končni izid glasovanja. Vsak posameznik na volitvah izraža svojo voljo glede tega, kdo naj ga zastopa in v njegovem imenu sprejema temeljne družbene odločitve. V interesu posameznika in celotne družbe je, da postanejo izvoljeni predstavniki sposobni in zreli ljudje. V kolikor volivci ocenijo, da so bile obljube izvoljenih kandidatov »prazne« in zlagane, jih sankcionirajo tako, da jih na naslednjih volitvah ne izvolijo več.
Ali je šlo za zavajanje v času kampanje ali ne, pokaže čas. Vzemimo primer, ko določen kandidat na volitvah v volilni kampanji volivcem obljubi nekaj, česar kasneje dejansko ni izpolnil. Je s to svojo obljubo zavajal javnost, ker se ni uresničila? Ali je bila obljuba že na prvi pogled tako očitno neuresničljiva, da ji tako ali tako nihče ni verjel? Ali pa morda ni zavajal volivcev in bi svojo obljubo lahko uresničil, če ne bi države ravno v tem času prizadela npr. gospodarska kriza, naravna nesreča ali kaj podobnega?
Glede na navedeno menimo, da prejeti predlog glede določbe o izpolnitvi predvolilnih obljub ni zadosti premišljen in kot tak ni primeren za nadaljnjo obravnavo.