Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Postopno upokojevanje

406 OGLEDOV 11 KOMENTARJEV

Trenutno stanje:

Osemurni delovnik vse bolj postaja relikt preteklosti, kar pa ne pomeni, da ga bomo hitro skrajšali. Starejši zaposleni tempu pogosto vse težje sledijo. Tudi raziskave kažejo, da so že ljudje po 45- letu najbolj produktivni pri 25 urah dela tedensko. Na drugi strani pa imajo starejši zaposleni ogromno znanja in izkušenj, ki jih praviloma z veseljem prenašajo na mlajše sodelavke in sodelavce In še en vidik: takojšnja upokojitev, po 40 letih dela po 8 ur na dan je lahko velik šok za človeka, ki naenkrat ostane brez svojega smisla. Dodajmo še pomanjkanje mlade delovne sile, ki navaja na razmišljanje, da bo treba delovno dobo podaljševati.

Predlog:

Z institutom postopnega upokojevanja (začenši od 7 ur/dan pa tja do npr. 2 ur/dan bi lahko naslovila vse opisane teme. Starejši zaposleni bo manj obremenjen, njegovo delo bi vsaj deloma postalo bolj osredotočeno na mentorstvo mlajših, če se bo počutil koristnega in vrednega, bo prej razmišljal o tem, da bi svojo zaposlitev podaljšal tudi preko izpolnjenjih pogojev, sčasoma si bo osmislil življenje z novimi aktivnostmi in ko se bo dokončno upokojil, bo prehod manj travmatičen. Za delodajalca bo do konca pomenil dodano vrednost, državi pa bo prispeval prispevke dlje.

Za krajši delovnik seveda plačilo ne more biti enako. Predlagam, da se do 4 ur/dan zaposlenemu plačujejo prispevki, kot bi delal polni delovni čas, plača pa se sorazmerno znižuje (vendar v manjšem % kot delovni čas). Manj kot 4 ure/dan lahko zaposleni dela po izpolnitvi pogojev za upokojitev, kot ima pravico do 40% pokojnine, ki jo lahko prejema enako kot sedaj, ko lahko dela tudi polni delovni čas. Seveda bi bilo potrebno narediti še več izračunov, kakšni bi bili pozitivni in negativni finančni učinki. V osnovi pa gre za korist za zaposlene, delodajalce in skupnost. Ne nazadnje zaposleni, ki se ne upokojujejo izgoreli, ma nj obremenjujejo tudi zdravstveno blagajno.

36 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Mirjana M. 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


16. 2. 2024

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Z vidika veljavne delovnopravne ureditve pojasnjujemo, da določene kategorije delavcev v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) uživajo posebno varstvo v povezavi z delovnim časom, in sicer ZDR-1 v 197. členu določa, da delavci, starejši od 55 let, uživajo posebno varstvo. Nadalje ZDR-1 v 199. členu določa, da delodajalec starejšemu delavcu ne sme brez delavčevega pisnega soglasja odrediti nadurnega dela ali nočnega dela.

Ker se starost pri starejših delavcih v posameznih primerih kaže različno, v ZDR-1 ni določena absolutna prepoved opravljanja nadurnega oziroma nočnega dela, temveč relativna, kar pomeni, da sta obe obliki dela dopustni z delavčevim pisnim soglasjem.1 

Prepoved odrejanja dela preko polnega delovnega časa po 144. in 145. členu ZDR-1 starejšemu delavcu določa ZDR-1 tudi v drugem odstavku 146. člena ZDR-1, pri čemer določbe 146. člena ZDR-1 o prepovedi dela preko polnega delovnega časa veljajo tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa.

Vsebinsko posebno varstvo starejših delavcev v ZDR-1 je posredno ali neposredno urejeno še v naslednjih členih:

  • 6. člen – prepoved diskriminacije;
  • 90. člen – neutemeljeni odpovedni razlogi;
  • 159. člen – dodatni dnevi letnega dopusta.

Ob tem velja izpostaviti tudi 5. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu2  (v nadaljnjem besedilu: ZVZD-1), ki v okviru temeljnih načel poudarja tudi posebno skrb, ki jo mora delodajalec nameniti zagotavljanju varnosti in zdravja starejših delavcev.

Nadalje velja opozoriti tudi na 114. člen ZDR-1, ki določa posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcu pred upokojitvijo in se nanaša na delavca, ki je dopolnil starost 58 let oziroma delavca, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe.

V zvezi s krajšim delovnim časom v nadaljevanju pojasnjujemo, da lahko starejši delavec v skladu s 198. členom ZDR-1 sklene pogodbo o zaposlitvi oz. ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu, če se delno upokoji. Poudarjamo, da je določba 198. člena ZDR-1 izjema od pravila, da se lahko delovni čas, ki je eden od bistvenih pogojev dela in kot tak ena od obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi, spremeni samo s soglasjem volj obeh pogodbenih strank, saj ima v skladu s tem členom starejši delavec pravico, da enostransko spremeni ta pogoj.

V skladu s 198. členom ZDR-1 ima torej starejši delavec pravico:

  • da po polni starostni upokojitvi sklene z delodajalcem, če je takšna tudi volja delodajalca, pogodbo o zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu, v skladu s 65. členom ZDR-1;
  • da v času trajanja delovnega razmerja pri delodajalcu uveljavi pravico do dela s krajšim delovnim časom po tem členu ter sklene novo pogodbo o zaposlitvi za isto delovno mesto v skladu s 65. členom ZDR-1, hkrati pa uveljavi pravico do delne pokojnine pod pogoji, ki jih določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) v 40. členu;
  • da v času trajanja delovnega razmerja pri delodajalcu uveljavi pravico do dela s krajšim delovnim časom po tem členu, sklene novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto v skladu s 65. členom ZDR-1 ter uveljavi pravico do delne pokojnine pod pogoji, kot jih določa 40. člen ZPIZ-2.

V zvezi s krajšim delovnim časom še pojasnjujemo, da se lahko v skladu s 65. členom ZDR-1 pogodba o zaposlitvi sklene tudi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa. ZDR-1 v takšnih primerih določa, da ima delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače.

Na podlagi izpostavljene zakonske ureditve lahko ugotovimo, da veljavna zakonodaja že ustrezno ureja položaj starejših delavcev, še posebej v zvezi z delovnim časom, zato ni mogoče slediti predlogu po spremembah na tem področju.
 

1 Belopavlovič, N. v: Bečan, et al., Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1): s komentarjem, GV Založba, 2016, str. 1050

2 Uradni list RS, št. 43/11

Komentarji