29. 1. 2024
Odziv Ministrstva za finance
Uvodoma pojasnjujemo, da je carinsko področje regulirano z zakonodajo Evropske unije (v nadaljevanju: EU), to je s Carinskim zakonikom unije, ki je v Sloveniji, kot eni izmed držav članic EU, zavezujoča in se uporablja neposredno.
Poštne pošiljke, ki prispejo v Republiko Slovenijo iz tretjih držav (tj. držav, ki niso članice EU), morajo biti ob uvozu predložene carinskemu organu, zanje pa opravljene določene carinske formalnosti (v nadaljevanju: storitve carinskega posredovanja), pri čemer je način izvedbe carinskega postopka predvsem rezultat dogovora med prejemnikom in prenosnikom pošiljke. Za predložitev pošiljk je običajno odgovoren poštni operater (npr. Pošta Slovenije) ali prevoznik hitrih pošiljk (npr. DHL, UPS idr.).
Pri ravnanju s poštnimi pošiljkami, ki jih uporabniki poštnih storitev uvažajo prek izvajalca v mednarodnem poštnem prometu, se storitve carinskega posredovanja izvajajo po (dogovorjenih) pogojih izvajalca poštnih storitev ter so skladne in temeljijo na veljavni carinski zakonodaji.
Pri izvajalcu poštnih storitev so vzpostavljeni postopki reševanja (kar vključuje tudi pravico vložitve) reklamacij in ugovorov naslovnikov poštnih pošiljk na obračun carinskih dajatev in storitev carinskega posredovanja, ob tem pa imajo naslovniki poštnih pošiljk tudi pravico do uveljavljanja drugih pravnih sredstev pred drugimi (vključno carinskimi) pristojnimi organi, skladno z veljavnimi predpisi.
Kar zadeva pritožbenih možnosti prizadetih posameznikov, ki menijo, da so jim bile z ravnanjem pooblaščenih uradnih oseb carinskega organa kršene njihove pravice ali svoboščine, naj pojasnimo, da tudi veljavni Zakon o finančni upravi daje posamezniku, ki meni, da so bile z ravnanjem pooblaščenih uradnih oseb kršene njegove temeljne človekove pravice in svoboščine, možnost, da v zvezi z domnevno kršitvijo poda pripombe na Generalni finančni urad. Predstojnik je dolžan prejete pripombe preučiti in v roku posredovati odgovor predlagatelju. V odgovoru se je potrebno v roku izreči glede upravičenosti uporabe pooblastil, ob tem pa posameznika tudi opozoriti na pravico do pritožbe, če se z odgovorom ne strinja. Pritožnik ima nato možnost, da v roku 14 dni od prejema odgovora vloži pritožbo na Generalni finančni urad. Pritožbo obravnava štiričlanska komisija, tj. predsednik (imenovan s strani Generalnega finančnega urada) in trije člani (predstavnik reprezentativnega sindikata finančne uprave, predstavnik ministrstva za notranje zadeve in predstavnik ministrstva za finance). Zaradi načela nepristranskosti član komisije ne more biti uslužbenec finančnega urada, iz katerega je uradna oseba, zoper katerega je bila vložena pritožba. Komisija na podlagi ugotovljenih dejstev, okoliščin in dokazov v postopku odloči o utemeljenosti pritožbe. Pritožnika in uradno osebo se o odločitvi komisije o utemeljenosti pritožbe seznani s pisnim odgovorom, pri čemer mora biti odločitev vsebinsko obrazložena, s podanimi (vsemi) odgovori na pritožbene razloge. S tem se postopek v zvezi s pritožbo konča. V pritožbenem postopku se glede pritožbe, ustne obravnave, izločitve, stranke in njenega zastopanja, zapisnika, jezika v postopku, vročanja, rokov in narokov, vrnitve v prejšnje stanje in dokazovanja smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Glede na vse navedeno je v zvezi z izvajanjem storitev carinskega posredovanja pri ravnanju s poštnimi pošiljkami v mednarodnem poštnem prometu, prizadetim posameznikom v teh postopkih že omogočena učinkovita pritožbena pot, ki po naši oceni zagotavlja dovolj hitro, ekonomsko dostopno in korektno odločitev o pritožbi.
Ministrstvo za finance si že sicer z različnimi ukrepi tudi prizadeva za skrajšanje rokov oziroma odločanja v zakonskem instrukcijskem roku, skupaj z zagotavljanjem zakonitih in pravnih odločitev v davčnih, vključno carinskih zadevah.
Prispele pobude za ustanovitev dodatne, posebne intervencijske komisije oz. službe za obravnavo tovrstnih pritožb glede zavrnjenih oziroma carinjenih poštnih pošiljk tako ni mogoče podpreti.