Konkretna opredelitev načinov podpore sektorja ponovne uporabe v Sloveniji
Neformalna skupina sektorja ponovne uporabe Slovenije in Mreža NVO za krožno gospodarstvo na podlagi 1. srečanja centrov ponovne uporabe, 23. novembra 2023, organiziranega iz strani Ministrstva RS za okolje, podnebje in energijo, treh delavnic akterjev ponovne uporabe in analize sektorja ponovne uporabe, javne razprave in Smernic za oblikovanje politik na področju sistemskega financiranja in podpore "reuse" centrom v Sloveniji v okviru projekta "Communities go Circular", programa Citizens, Equality, Rights and Values (CERV), prihajajoče uredbe za ločeno zbiranje odpadnega tekstila in oblačil ter na podlagi večletnih izkušenj članov mreže predlaga:
Popravek oziroma dopolnitev 6. člena ZVO-2 z dodatno točko (3), ki obvezuje občino oz. iz njene strani pooblaščeno (komunalno) podjetje, da s pogodbo konkretno in jasno opredeli, na kakšen način bo podpirala, omogočala in spodbujala krožno gospodarstvo ter ponovno uporabo (v finančnem, kadrovskem, prostorskem smislu...) v sodelovanju z lokalnimi deležniki.
Predlog dopolnitve 6.člena ZVO-2:
6. člen
(načelo krožnega gospodarstva)
(1) Država in občina za zagotavljanje trajnostnega razvoja pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov, načrtov in splošnih pravnih aktov spodbujata in na področju svojega delovanja upoštevata načelo krožnega gospodarstva, ki stremi k preprečevanju odpadkov, zmanjšanju onesnaževanja okolja in ohranjanju narave z zmanjšanjem uporabe snovi, energije in materialov, še zlasti naravnih dobrin, ter k čim bolj dolgotrajnemu življenjskemu krogu proizvodov, materialov in snovi.
(2) Vsakdo si je dolžan prizadevati za doseganje načela krožnega gospodarstva iz prejšnjega odstavka, pri čemer so s posebno skrbnostjo dolžne ravnati zlasti osebe, ki sodelujejo pri oblikovanju zasnove proizvodov in poslovnih modelov.
(3) Občina oz. iz njene strani pooblaščeno podjetje s pogodbo konkretno in jasno opredeli, na kakšen način bo podpirala, omogočala in spodbujala krožno gospodarstvo ter ponovno uporabo (v finančnem, kadrovskem, prostorskem smislu...) v sodelovanju z lokalnimi deležniki.
Ob tem predlagamo tudi jasno opredelitev iz strani pristojnih o tem, kateri subjekti so upravičenci za sklenitev javno-zasebnega partnerstva z občino oz. iz njene strani pooblaščenim podjetjem kot ga predvideva dopolnitev 6 člena ZVO-2. Opredelitev se naj sklicuje na standard modela ponovne uporabe, ki se oblikuje s predstavniki sektorja ponovne uporabe. Standard vključuje kriterije za določitev upravičenosti, kot so vrsta organizacije, njen prispevek k ciljem ponovne uporabe in sposobnost izvajanja učinkovitih programov ponovne uporabe.
Manjkajo kazenske sankcije, da bi kaj dosegli.
Je to akcija nekega NVO-ja, ki si želi dobiti proračunska sredstva?
Za krožno gospodarstvo.
Proti tovrstnim NVOjem.
To bi moral biti del standardnega poslovanja in dodatne organizacije bi morale biti organizirane kot gospodarska družba.
Spoštovana Državljanka,
To je predlog, ki je nastal v sklopu mednarodnega projekta "Communities go Circular", programa Citizens, Equality, Rights and Values (CERV) kot piše v predlogu. Mreža nvo za krožno gospodarstvo pa smo to podprli, ker je potrebno biti proaktiven in ne čakati, da se bo uredilo na način, kot ga nam bo predlagala EU ali interesi kakšnih tujih multinacionalk. V naši državi imamo javne storitve, ki se ukvarjajo z komunalnimi storitvami, ki jih vsi plačujemo. Ponovno uporabo pa večinoma izvajajo v organizacije, ki se financirajo iz prodaje. Nimajo enakih pogojev po celi Sloveniji in te organizacije večinoma zaposlujejo tiste, ki bi drugače bili izključeni iz trga dela. Vzpodbujajo in ohranjajo določena rokodelska znanja, ki jih bomo kot družba še izredno potrebovali. Vabljeni, da se oglasite v kakšni taki organizaciji v vaši bližini in preverite pri njih, kaj potrebujejo, da bi bili bolj uspešni. Večja uspešnost pomeni manj odpadkov in več delovnih mest.
Veliko besed, fino zvenečih izrazov - ampak vse tole je le reševanje posledic namesto reševanja vzroka. Pač ne morem podpreti v taki obliki. Bi pa uspelo kaj takega v parlamentu, kjer so bolj nagnjeni k puhlicam.
no ja puhlice? Kar nekaj konkretnih delovnih mest po Sloveniji in še več priložnosti za delo za tiste, ki bi drugače bili izključeni iz trga dela.
Kdo to plača? Davkoplačevalci ali sami pokrivajo svoje stroške s prihodki na trgu?
V Pivki stoji zgrajen dom za ostarele, ker ni delovne sile.
V Sloveniji živi 200.000 tujcev.
Dobršen del mladine nima hiše.
Pomanjkanje dela/služb je mit, če bi želeli povečati število delovnih mest lahko to naredimo na bolj koristen način, kot s financiranjem nevladnikov in njihovega aktivizma.