Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

sprejemni izpit za poslance in izvajalce drugih upravnih odločevalnih funkcij

3727 OGLEDOV 18 KOMENTARJEV

Predlagam, da se z novimi volitvami za poslance pripravi dopolnilen način preverjanja primernosti za opravljanje poslanske funkcije. Enak izpit morajo opravljati tudi vsi ostali opravljalci odločilnih političnih funkcij v Sloveniji.

Poslanci naj opravljajo izpit iz poznavanja slovenskega prava in izpit iz znanja slovenskega jezika v smislu pisnega sporočanja in razumevanja pisane besede ter interpretacije besedil.

Namen tega izpita bi bil pridobljen certifikat, ki bi hkrati veljal kot zagotovilo za z zakonom skladno in vestno opravljanje poslanskega dela. Hkrati bi s poznavanjem slovenskega prava in dokazanim znanjem bralnega razumevanja besedil, ki so skladna z načeli slovenskega jezika, poslanci volilcem zagotavljali da zakon razumejo. S tem bi poslanci zagotavljali, da bodo svoje delo opravljali skladno s slovenskim zakonom ter bodo tako tudi dokazljivo pravno odgovorni za morebitno nespoštovanje slovenskih zakonov.

Predlagam, da se v povezavi z opravljanjem "poslanskega izpita" sprejme tudi zakon, po katerem poslancu, ki krši zakone, ki veljajo v sloveniji, ne velja več institut poslanske imunitete in se ga mora zaradi kršitev zakona tudi kazensko preganjati. Preizkus in pridobitev poslanskega certifikata mora biti brezplačen.

Predlagam da je ta zakon obvezen tudi za vse ministre, župane, lokalne in državne svetnike ter vse preostale posameznike, ki delujejo na odločevalnih funkcijah.

Praktična utemeljitev potrebnosti tega zakona s primerom: Vsak posameznik, ki želi v Sloveniji voziti avtomobil, mora opraviti vozniški izpit , saj s tem pokaže, da pozna pravila, ki veljajo za varno vožnjo v Sloveniji. Na podlagi pridobljenega vozniškega izpita se o posamezniku sklepa, da zna voziti varno in skladno s prometnimi predpisi, ki veljajo v Sloveniji. Na podlagi tega dejstva se lahko posameznika tudi kazensko preganja za neupoštevanje prometnih predpisov in posledic, ki jih to prinese.

Poslanci in drugi državni uradniki na odločevalnih funkcijah do sedaj niso potrebovali nobenega dokazila, da so sposobni razumeti slovenske zakone ali praktične posledice posamičnih zakonov, ki iz obstoječih zakonov izvirajo. Poslanci bodo s tem dokazali, da so zakone sposobni razumeti in jim potemtakem morajo tudi slediti, saj to izvira iz same etike njihovega poklica. Izpit iz bralnega razumevanja in pisnega sporočanja bo veljal kot dokazilo za to, da je nek človek sposoben opravljati poslansko funkcijo in bo hkrati tudi osnova za kazenski pregon v primeru kršitve slovenskih zakonov.

Certifikat bo zagotavljal tudi to, da se bodo morali poslanci pri sprejemanju novih zakonov in dopolnilnih pravnih aktov tem posvetiti vso svojo profesionalno pozornost ter vnaprej presoditi o mogočih praktičnih posledicah implementacije novih zakonov. Posledično to pomeni tudi to, da bodo poslanci v primeru zakonov, ki ne bodo skladni z uredbami drugih delov zakonodaje ali celo ustave, tudi kazensko odgovorni za malomarno opravljanje svoje funkcije.

Ponovno poudarjam, da bi morali enak izpit opravljati tudi vsi kandidati in že aktivni opravljalci funkcij, kot so minister, župan, lokalni in/ ali državni svetnik ter vsi preostali posamezniki, ki delujejo na odločevalnih funkcijah.

To je samo osnova. Vabim vse, ki boste brali ta predlog da o njem in njegovih morebitnih posledicah razmislite ter ga pomagate dopolniti tako, da bo učinkovit in hkrati pravno neizpodbiten.

Nivo znanja in razumevanja življenja, ki ga more posedovati posameznik, da lahko opravlja politično funkcijo v Republiki Sloveniji moramo določiti vsi državljani skupaj, saj bomo vsi skupaj v prihodnosti tudi živeli s posledicami sprejetja takšnega predpisa.

16 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR P PAZI Prihodnost 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


13. 6. 2011

Odziv Ministrstva za javno upravo

V zvezi s predlogom št. 1751 za spremembo zakonodaje, ki se nanaša na uvedbo sprejemnega izpita za poslance in izvajalce drugih upravnih odločevalskih funkcij Ministrstvo za javno upravo uvodoma ugotavlja, da zakonodaja, ki ureja pravice in obveznosti funkcionarjev, posebej ne ureja izpolnjevanje pogojev posameznikov za kandidiranje na posamezno funkcijo. Veljavna ureditev pravic poslancev in tudi ostalih funkcionarjev med izvrševanjem funkcije in po prenehanju mandata temelji na različnih zakonih, in sicer na Zakonu o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/1990 in spremembe), Zakonu o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/2005-UPB4 in spremembe), Zakonu o vladi (Uradni list RS, št. 24/2005-UPB1 in spremembe), Zakonu o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005-UPB2 in spremembe), Zakonu o državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/2005-UPB1in spremembe), Zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2 in spremembe), Zakonu o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/2007-UPB1 in spremembe), Zakonu o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/2001) in Zakonu o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 71/1993 (15/1994).

Ministrstvo za javno upravo predlagatelju pojasnjuje, da državljani oblikujemo predstavniško telo tako, da na demokratičnih volitvah volimo svoje predstavnike v Državni zbor v skladu s splošno volilno pravico vseh državljank in državljanov, medtem ko predsednika vlade s tajnim glasovanjem voli Državni zbor z večino glasov vseh poslancev. Ministre imenuje in razrešuje Državni zbor na predlog predsednika vlade.

Ustava RS v 43. členu ureja volilno pravico kot temeljno politično pravico posameznika. Volilna pravica med drugim pomeni tudi pravico posameznika, da se pod enakimi pogoji z drugimi poteguje za to, da je izvoljen za člana državnega organa. Glede na to ima posameznik torej pasivno volilno pravico oziroma pravico kandidirati na volitvah. Praviloma ima volilno pravico samo državljan zaradi posebnega vzajemnega odnosa med njim in državo. Izrecna ustavna podlaga v tretjem odstavku 43. člena ustave za podelitev volilne pravice tujcem ne pomeni, da bi zakonodajalec to vprašanje lahko na splošno uredil drugače, kot to določa sama ustava, temveč s to določbo ustava dopušča izjemoma drugačno ureditev z zakonom. Splošnost volilne pravice pomeni, da aktivna in pasivna volilna pravica nista omejeni s pogoji, ki izhajajo iz osebnih okoliščin posameznika, kot so verska opredelitev, spol, premoženje, svetovni nazor, poklic, izobrazba itd. (Odl. US, Uradni list RS, št. 14/96). Dopustne so nekatere izjeme (npr. pogoj državljanstva in določene starosti). Z določbo 7. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in spremembe) je določeno, da ima pravico biti voljen za poslanca državljan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Zakonodajalec v celoti upošteval načelo splošnosti volilne pravice, medtem ko zakonodaja za imenovane funkcionarje izvršilne veje oblasti posebnih pogojev ne določa.

Ker se predlog državljana deloma nanaša tudi na uvedbo izpita za »državne uradnike na odločevalskih funkcijah« pa dodatno Ministrstvo za javno upravo pojasnjuje, da so pogoji za opravljanje dela na uradniških delovnih mestih poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, še naziv, smer izobrazbe, funkcionalna in specialna znanja ter posebne sposobnosti, lahko pa tudi drugi pogoji, če tako določa zakon. Poleg tega pa mora javni uslužbenec najpozneje v enem letu od sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu z 89. členom Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo in 65/08 – v nadaljevanju ZJU) po imenovanju v naziv opraviti usposabljanje, na katero ga napoti predstojnik, in ki zajema naslednje vsebine: ustavna ureditev; sistem zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti ter razmerja med njimi; lokalna samouprava; sistem javnih financ; ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema; upravni postopek in upravni spor. Posebej pa nadalje ZJU v 81. členu določa, da se kot pogoj za pridobitev položaja poleg pogojev, ki se opredelijo za uradniška delovna mesta (79. člen), lahko določijo tudi funkcionalna znanja upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov ter druga specialna znanja. Nadalje je v tretjem odstavku istega člena določeno, da so funkcionalna znanja upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov pogoj za pridobitev položaja generalnega sekretarja in generalnega direktorja v ministrstvu, direktorja organa v sestavi in vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja uprave lokalne skupnost. Ta znanja se pridobijo v petnajstih mesecih od dneva imenovanja na položaj.

Predlagamo pa, da državljan naslovi svojo pobudo tudi Državnemu zboru RS, ki sicer ureja pravice in obveznosti poslancev v okviru svojih pristojnosti.

Priloge:

Komentarji