Vzpostavitev javnega registra spolnih prestopnikov za večjo varnost skupnosti

Odziv Ministrstva za pravosodje

Z vidika resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje za kaznovalno pravo (37. člen Zakona o državni upravi;[1] v nadaljevanju: ZDU-1), torej pristojnosti v zvezi s Kazenskim zakonikom[2] (v nadaljevanju: KZ-1), Zakonom o kazenskem postopku[3] (v nadaljevanju: ZKP) ter v zvezi z Zakonom o prekrških[4] (v nadaljevanju: ZP-1) in Zakonom o varstvu osebnih podatkov[5] (v nadaljevanju: ZVOP-2) v zvezi s predlogom podajamo naslednji odziv:

Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da je pravna podlaga za dajanje podatkov iz kazenskih evidenc določena v KZ-1. V 84. členu KZ-1 je namreč določeno, da se podatki o izrečenih sodbah za vsa kazniva dejanja vodijo v kazenskih evidencah, z zakonom pa se določita tako obseg podatkov kot dajanje podatkov iz kazenske evidence pred izbrisom iz kazenske evidence.

Z zakonsko rehabilitacijo se obsodba izbriše iz kazenske evidence in tako prenehajo vse njene pravne posledice. Obsodba se izbriše iz kazenske evidence v določenem roku od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja. Roki za izbris so določeni v 82. členu KZ-1. Po izbrisu iz kazenske evidence torej podatkov o obsodbah ni več mogoče pridobiti, saj obsojenec po tem velja za neobsojenega.

Zakonsko drugačna pa je ureditev v zvezi z obsodbami za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Podatki o obsodbah za ta kazniva dejanja se namreč po izpolnitvi pogojev za izbris vpišejo v evidenco izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, pod določenimi pogoji in omejitvami pa jih določene institucije še vedno lahko pridobijo.

Gre za vrtce, varuhe predšolskih otrok, šole ter druge zavode, ustanove ali društva, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo, ki zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev za njihovega delavca ali drugo osebo, ki za njih opravlja ali bo opravljala delo, lahko zahtevajo in tudi dobijo podatke tudi za izbrisane obsodbe za kazniva dejanja po 170. členu, po 171. členu, po 172. členu, po 173. členu, po 173.a členu, po drugem odstavku 174. člena, izvršena proti mladoletni osebi, po drugem odstavku 175. člena in po 176. členu KZ-1 ter za izbrisane obsodbe za primerljiva kazniva dejanja, ki jih državljanom Republike Slovenije izrečejo tuja sodišča.

Pogoje za zaposlitev v navedenih zavodih, ustanovah, društvih in podobno določa področna zakonodaja (na primer tudi neobsojenost za določena kazniva dejanja), KZ-1 in Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju: ZIKS-1)[6], ki sta v pristojnosti Ministrstva za pravosodje, pa na obrazloženi način dajeta pravno podlago (npr. peti odstavek 250.a člena ZIKS-1), da aktualni oziroma bodoči delodajalci lahko pridobijo podatke o kazenskih obsodbah – kot izhaja iz navedenega, tudi o sicer v skladu s splošnimi pravili že izbrisanih sodbah kazenskih sodišč.

Nadalje pojasnjujemo, da je potrebno pri prizadevanjih za zmanjševanje nasilja v družini, kamor sodi tudi problematika pedofilije, izhajati predvsem iz potrebe po zaščiti otrok in njihovih pravic. Javna objava seznamov pravnomočno obsojenih pedofilov bi namreč lahko privedla do dodatne stigmatizacije žrtev spolne zlorabe. Pri tem je potrebno izhajati predvsem iz stiske otrok, ki so bili spolno zlorabljeni, z objavo spiska storilcev pa bi za njihov problem in za storilca, ki je pogosto eden od staršev ali bližnjih, lahko (v tako majhni državi kot je Slovenija) izvedela celotna okolica, sosedje, sošolci, prijatelji.

Poleg tega je predlagana ideja glede javnega registra spolnih prestopnikov sporna tudi z vidika varstva osebnih podatkov (npr. določb o zagotavljanju ustavne skladnosti, zakonitosti in upravičenosti posegov v zasebnost, dostojanstvo, tajnost osebnih podatkov, podatkovne samoodločbe iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2[7] in ravnanja z nepotrebnimi osebnimi podatki iz drugega odstavka 7. člena ZVOP-2). Namreč, pri posebni vrsti osebnih podatkov, kamor glede na 10. člen ZVOP-2 spadajo tudi kazenske obsodbe, je treba ravnati še posebej skrbno in dostopnost kazenskih obsodb (preko predlaganega seznama) širši javnosti (ne samo prej navedenim vrtcem, društvom, delodajalcem ipd.) je očitno ustavno nesprejemljiva, kot izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije iz leta 2007[8].

Glede na navedeno Ministrstvo za pravosodje meni, da je sistem vodenja podatkov o izrečenih sodbah v kazenskih evidencah ustrezno urejen, zato predlog predlagatelja ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

[1] Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 152/22 in 18/23.

[2] Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23).

[3] Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US in 89/23 – odl. US.

[4] Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US.

[5] Uradni list RS, št. 163/22.

[6] Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18, 200/20 – ZOOMTVI in 141/22.

[7] Glede na prvi odstavek 38. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21) in povezano ustavnosodno presojo Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

[8] Glejte: Odločba US RS, št. U-I-57/06, 29. 3. 2007, zlasti 67. točka Odločbe; objava: Uradni list RS, št. 33/07 in OdlUS XVI, 22. V