Možnost odpuščanja ali prerazporeditve v državni upravi

Odziv Ministrstva za javno upravo

Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja javnih uslužbencev urejata Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb, v nadaljevanju: ZJU), ki ureja delovna razmerja v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, in Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1 in 114/23, v nadaljevanju: ZDR-1), ki ureja delovna razmerja v ostalih subjektih javnega sektorja. Prav tako je treba upoštevati, da tako v državnih organih in občinah, kot tudi v drugih subjektih javnega sektorja (javni zavodi, javne agencije, javni skladi) veljajo še področni zakoni, ki prav tako lahko urejajo delovna razmerja javnih uslužbencev.

Za javne uslužbence veljajo določene posebnosti zaradi narave dela, ki ga opravljajo. S svojim delom javni uslužbenci uresničujejo javni interes, za svoje delo pa porabljajo javna sredstva. Obveznosti javnih uslužbencev so po ZJU opredeljene tako, da je predvsem poudarjena njihova strokovnost, odgovornosti za rezultate, etičnost, pravilnost in smotrnost dela.

Temeljna obveznost javnega uslužbenca je opravljanje dela skladno s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti organa in kodeksom etike javnih uslužbencev, kar sicer določa 93. člen ZJU. Glede predloga, da se javne uslužbence, ki nič ne delajo, odpusti oziroma premesti v kadrovsko podhranjene organe državne uprave pojasnjujemo, da je odgovornost za zakonito in smotrno delo javnih uslužbencev urejena tako, da so javni uslužbenci v skladu z veljavno ureditvijo v primeru nesposobnosti ali ne opravljanja delovnih nalog že sedaj lahko ustrezno sankcionirani in sicer:

• Disciplinska odgovornost javnih uslužbencev: Glede disciplinske odgovornosti se za javne uslužbence uporabljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo) o disciplinski odgovornosti (XVII. Poglavje), kjer so med drugim kot disciplinska kršitev na primer opredeljene kršitve delovnih obveznosti, določenih s predpisi, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi ter splošnimi in posamičnimi akti organa. Disciplinska odgovornost se nanaša na krivdno ravnanje javnega uslužbenca, kot na primer malomaren odnos do dela, naklepno neizvrševanje nalog, ipd. Disciplinska ukrepa, s katerima je možno v disciplinskem postopku sankcionirati javne uslužbence za disciplinske kršitve, sta opomin in denarna kazen.
• Krivdna odgovornost javnih uslužbencev: Javni uslužbenec lahko poleg disciplinske odgovornosti odgovarja tudi za prekršek in kaznivo dejanje. Kazenski zakonik (KZ-1) v šestindvajsetem poglavju določa »Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva«, ki se nanašajo na naslednja kazniva dejanja uradnih oseb oziroma javnih uslužbencev: Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic (257. člen); Oškodovanje javnih sredstev (257.a člen); Nevestno delo v službi (258. člen); Ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva (259. člen); Izdaja tajnih podatkov (260. člen); Jemanje podkupnine (261. člen); Dajanje podkupnine (262. člen); Sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (263. člen); Dajanje daril za nezakonito posredovanje (264. člen); Kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic (266. člen); Izsiljevanje izjave (267. člen) in Protipravna prilastitev stvari ob preiskavi ali izvršbi (268. člen). Kazenska odgovornost se ugotavlja pred kazenskim sodiščem. Če ima kršitev delovnih obveznosti javnega uslužbenca vse znake kaznivega dejanja, delodajalec lahko javnemu uslužbencu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.
• Odškodninska odgovornost javnih uslužbencev: Na podlagi ZJU (od 135. do 140. člena) odškodninsko odgovarja javni uslužbenec, ki je škodo na delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti povzročil tretji osebi. Za izplačano odškodnino nato delodajalec uveljavlja regresni zahtevek za poplačilo celotne izplačane odškodnine. Podobno je odškodninska odgovornost urejena tudi v ZDR-1, ki se uporablja za javne uslužbence, zaposlene v javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih, drugih osebah javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

V zvezi s predlogom posebej izpostavljamo, da v primeru ugotovljene nesposobnosti javnega uslužbenca veljavni ZJU že sedaj omogoča premestitev na drugo delovno mesto pri istem ali drugem organu (prvi odstavek 149. člena). Nadalje delodajalec javnemu uslužbencu, za katerega se ugotovi, da je nesposoben za svoje delovno mesto lahko tudi redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (160. člen). Javni uslužbenec je na podlagi 159. člena ZJU nesposoben za svoje delovno mesto, če ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov. Šteje se, da javni uslužbenec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, če ne opravlja dela v določenih ali dogovorjenih rokih oziroma naloženega dela ne opravlja strokovno in kakovostno.

Glede na vse navedeno je v zvezi s prejetim predlogom mogoče ugotoviti, da veljavna delovnopravna ureditev že sedaj omogoča, da se ob morebitnih ugotovljenih nepravilnostih pri izpolnjevanju delovnih obveznosti javnih uslužbencev ustrezno ukrepa oziroma po potrebi uvede in izpelje ustrezen postopek ter ugotovi njihova odgovornost ter nenazadnje tudi odpove pogodba o zaposlitvi.