8. 1. 2024
Odziv Ministrstva za javno upravo
Ustava Republike Slovenije v poglavju IV. Državna ureditev od 80. do 95. člena ureja sestavo državnega zbora, njegove pristojnosti, volitve in delo poslancev, njihovo imuniteto, odločanje. Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršna koli navodila. Zakon o volitvah v državni zbor določa, kdo sme in kdo ne sme biti izvoljen za poslanca ter nezdružljivost funkcije. Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima skladno s prej navedenim zakonom državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja že dopolnil osemnajst let starosti. Ne glede na to, pa isti zakon določa, da pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa je sodišče ob njegovi postavitvi pod skrbništvo odločilo, da ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev. Tako ne ustava in ne zakon ne določata drugih pogojev ali omejitev za voliti ali biti voljen za poslanca.
Poslansko imuniteto določa Ustava v 83. členu, in sicer določa, da poslanec državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih telesih. Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejšnjega odstavka.
Poslanska imuniteta ima svoj smisel in namen, in sicer je njen namen zagotoviti nemoteno delo parlamenta kot najvišjega predstavniškega organa, organa, ki je edini nosilec zakonodajne oblasti v Republiki Sloveniji. Za nemoteno delo pa je potrebno, da so poslanci v Državnem zboru prisotni. Ustava namreč v 86. členu določa, da Državni zbor sklepa, če je na seji navzoča večina poslancev in sprejema zakone in druge odločitve ter ratificira mednarodne pogodbe z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, kadar ni z ustavo ali z zakonom določena drugačna večina. Iz navedenega izhaja, da je za sprejem odločitev v Državnem zboru še kako pomembna prisotnost poslancev in s tem povezani glasovi za ali proti predlagani odločitvi, saj je od predpisane večine glasov poslancev odvisno ali bo nek zakon sprejet ali ne. Enako velja za spremembo ustave.
Ustava v 168. členu določa, da lahko predlog za spremembo ustave vloži dvajset poslancev državnega zbora, vlada ali najmanj 30.000 volivcev. O predlogu državni zbor odloči z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Akt o spremembi ustave pa po 169. členu sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.
In takšna večina bi bila tudi potrebna, če bi želeli ustavo spremeniti v smeri kot predlagate, če seveda zanemarimo smisel in namen ustavne ureditve imunitete poslancev Državnega zbora RS.
Glede na navedeno menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.