29. 12. 2023
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi s pisnim obračunom plače pojasnjujemo, da Zakon o delovnih razmerjih[1] (v nadaljevanju: ZDR-1) v drugem odstavku 135. člena predpisuje vsebino pisnega obračuna plače, ko določa, da je delodajalec dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun plače, iz katerega so razvidni podatki o plači (osnovna plača, del plače za delovno uspešnost, dodatki, poslovna uspešnost), nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu. Pisni obračun je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo (tretji odstavek 135. člena ZDR-1).
Namen pisnega obračuna je v tem, da je delavec seznanjen z bistvenimi podatki glede izplačila plače. Na ta način ima ustrezen pregled nad svojo plačo in dejanskim obračunom, tako da lahko preveri pravilnost izračuna. Pisni obračun plače je delavčeva pravica in je predviden z namenom varstva interesov delavca. Za razlago konkretnega pisnega obračuna plače oziroma plačilne liste je pristojen delodajalec.
Glede izpostavljenega povračila stroškov prevoza na delo dodatno pojasnjujemo, da ZDR-1, kot splošen predpis na področju delovnih razmerij, v 130. členu določa pravico delavca do povračila določenih stroškov, ki mu nastanejo v zvezi z opravljanjem dela. ZDR-1 določa le splošno upravičenost delavcev do povračila stroškov v zvezi z delom, med katere spada tudi povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, medtem ko določitev višine povračila le-teh in samih pogojev za izplačilo prepušča ureditvi v kolektivnih pogodbah. ZDR-1 torej določa temelj oziroma samo pravico do povračila navedenih stroškov, ki je na drugi strani tudi temeljna obveznost delodajalca, v kolektivnih pogodbah pa se opredelijo višina, način izpolnitve in podrobnejši pogoji za uveljavitev te pravice. V zvezi s tem naj pojasnimo, da posamezne kolektivne pogodbe določajo, ali se kot strošek prevoza na delo povrne najcenejši javni prevoz ali kilometrina in kolikšna razdalja od bivališča do kraja opravljanja dela delavca upravičuje do povračila stroška prevoza, ureditev primera, če prevoz z javnim sredstvom ni možen, in morebitne druge specifike te pravice. Skratka, kolektivne pogodbe navadno poleg same višine povračila stroškov, določajo tudi pogoje za povračilo le-teh.
Ob tem opozarjamo, da je v skladu z določbo 31. člena ZDR-1 navedba kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca, oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela, obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi, ki jo skleneta delavec in delodajalec. Delodajalec mora skladno z 29. členom Zakona o kolektivnih pogodbah[2] omogočiti delavcem, da se seznanijo z vsemi kolektivnimi pogodbami, ki ga obvezujejo. V ta namen morajo biti kolektivne pogodbe vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino.
Dodatno pojasnjujemo, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni pristojno za razlago kolektivnih pogodb, pač pa so za uradno razlago sklenjenih kolektivnih pogodb izključno pristojni prav v ta namen ustanovljeni organi za razlago posameznih kolektivnih pogodb, v katere podpisniki kolektivne pogodbe na strani delodajalcev in na strani delavcev imenujejo svoje člane.
Upoštevaje navedeno delavcem svetujemo, da preverijo ureditev obravnavane pravice pri svojem delodajalcu in sindikatu oziroma v kolektivni pogodbi, ki zavezuje konkretnega delodajalca.
V primeru ugotovitve kakršnekoli nezakonitosti v zvezi s plačilom za delo pa delavcem svetujemo, da kršitev prijavijo Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (https://e-uprava.gov.si/podrocja/drzava-druzba/inspekcijski-postopki/prijava-inspekciji-delo.html), lahko pa s pisnim obračunom plače denarno terjatev uveljavljajo neposredno v izvršilnem postopku ali pa vložijo tožbo na pristojno delovno sodišče. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih od dneva nastanka.
Upoštevaje vse navedeno ocenjujemo, da zakonodaja ustrezno ureja vsebino obračuna plače, zato menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakonskih določb.