17. 6. 2011
Odziv Ministrstva za finance
Davčni organ ugotovi dohodnino z odločbo in sicer na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in davčni zavezanec. Podatke, potrebne za pobiranje dohodnine, davčnemu organu posredujejo plačnik davka in druge pravne osebe oziroma združenja oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost (oziroma osebe, ki izplačujejo dohodke fizičnim osebam). Osebe, ki izplačujejo dohodke fizičnim osebam, morajo davčnega zavezanca (prejemnika dohodka - davčnega zavezanca za dohodnino) seznaniti s podatki, ki so podlaga za odmero dohodnine.
Davčni organ za davčnega zavezanca sestavi informativni izračun dohodnine. Davčni zavezanec je dolžan preveriti pravilnost podatkov v informativnem izračunu. Če ugotovi, da le-ti niso pravilni ali popolni, mora vložiti ugovor. Obveznost velja tako v primeru, če so podatki o dohodkih previsoko izkazani, kot tudi če niso oziroma so prenizko izkazani. V primeru, da davčni zavezanec v določenem roku na informativni izračun ne poda ugovora, se informativni izračun šteje za njegovo napoved, informativni izračun dohodnine pa postane odločba o odmeri dohodnine.
V primeru, da davčni zavezanec ne prejme informativnega izračuna, je dolžan do 31. julija sam vložiti napoved, v kateri mora navesti podatke, potrebne za odmero davka. V tem primeru velja, da informativni izračun ni bil vročen in torej nikoli ni postal odločba.
Če davčni zavezanec sam vloži napoved oziroma ugovarja prejetemu informativnemu izračunu, davčni organ na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izda odločbo.
Postopek odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: NUSZ) se razlikuje od postopka odmere dohodnine. NUSZ plačujejo zavezanci na podlagi odločbe, ki jim jo izda davčni organ na podlagi občinskega odloka in podatkov o lastniku, predmetu obdavčitve in višini dajatve, kot mu jih pošlje občina. Odločba se izda do 31. marca za tekoče leto oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov s strani občin. Glede na navedeno, davčni zavezanec ne razpolaga s podatki, potrebnimi za odmero NUSZ. Zato se z inštitutom vročanja davčnemu zavezancu zagotavlja načelo zakonitosti, načelo varstva pravic, načelo zaslišanja stranke ter načelo pravice do pritožbe, obenem pa tudi načelo varstva javnih koristi.
Z vročitvijo odločbe se davčni zavezanec seznani s potekom postopka in z odločitvijo organa, ki je vodil postopek. V primeru, da je uresničevanje pravic ali dolžnosti vezano na prekluzivni rok, je primerno, da se dokumenti vročajo z osebno vročitvijo. Če dokument davčnemu zavezancu ni vročen, potem zanj nima pravnih posledic in davčnega zavezanca, kot tudi davčni organ, ne zavezuje.
Če bi bile odločbe za NUSZ vročene z navadno vročitvijo, davčni organ ne bi mogel zanesljivo ugotoviti, da je davčni zavezanec odločbo dejansko prejel in se seznanil z njeno vsebino. Ugotovitev točnega časa vročitve je pomembna za ugotovitev, ali je davčni zavezanec pritožbo vložil pravočasno kot tudi za določitev roka izvršljivosti odločbe.
Osebna vročitev tako davčnemu zavezancu zagotavlja pravno varnost, zato Ministrstvo za finance meni, da predlog glede vročitve odločb o NUSZ z navadno vročitvijo ni primeren.
Ministrstvo za finance pa bo proučilo morebitne možnosti vročanja drugih odločb z navadno vročitvijo ali tudi vročitvijo po elektronski poti, upoštevajoč pravno varnost davčnega zavezanca.
Prav v zvezi s pripravo rešitev za davek na nepremičnine se že razmišlja o taki poenostavitvi. Za odmero davka na nepremičnine bo zavezanec razpolagal z osnovnimi podatki o posplošeni tržni vrednosti svoje nepremičnine, zato se razmišlja o možnosti navadnega vročanja in obveznosti zavezanca, da v primeru, da odločbe ne dobi, sam poda napoved. Je pa zaenkrat še prezgodaj napovedovati uresničitev teh predlogov, ki jih je potrebno predvsem z vidika pravne varnosti še podrobneje proučiti. Poleg tega je zakon še v fazi delovnega osnutka, končne rešitve pa bodo določene na podlagi usklajevanj z zainteresiranimi javnostmi, z različnimi vladnimi resorji in nenazadnje v zakonodajnem postopku v Državnem zboru.