Bivalne skupnosti po zgledu Doma na Krasu za ljudi, ki rabijo osebne asistente 24h dnevno

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V zvezi z navedenim pojasnjujemo, da je osebna asistenca po Zakonu o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21, v nadaljevanju ZOA) pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo.

Kot osebna asistenca se šteje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih in pomoč pri komunikaciji in obvezna prisotnost pri uporabniku v primeru najtežjih invalidnosti, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, spremstvo, pomoč na delovnem mestu in izobraževalnem procesu ter pomoč pri drugih dejavnostih in aktivnostih, v katere je uporabnik vključen. Uporabniku pa je zagotovljena prosta izbira izvajalca osebne asistence in osebnega asistenta.

Pravica do osebne asistence omogoča uporabnikom neodvisno življenje, le to pa se zagotavlja s samostojnostjo in aktivnostjo uporabnika osebne asistence.

Predlog, da bi uporabniki osebne asistence živeli v bivalni skupnosti in bi se osebna asistenca izvajala s sorazmernim številom osebnih asistentov, je tako v nasprotju z namenom in ciljem, ki ga zasleduje ZOA.