22. 1. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči trenutno urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu ZSVarPre) in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1 in in 76/23 – ZŠolPre-1B; v nadaljnjem besedilu ZUPJS).
V skladu z 2. členom ZSVarPre je denarna socialna pomoč socialno varstveni prejemek, namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.
V skladu s 6. členom ZSVarPre so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih (torej tudi pravico do preživnine s strani bivšega zakonca in pravico do preživljanja s strani polnoletnih otrok) in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.
Okoliščine, na katere bi posameznik lahko vplival (t.i. krivdni razlogi), veljavni zakon (28. člen ZSVarPre) določa:
- primeroma, med katerimi so tudi:
- neutemeljena opustitev uveljavljanja pravice, ki bi vplivala na socialni položaj te osebe oziroma njenih družinskih članov;
- nepripravljenost za poziv k sklenitvi dogovora o preživljanju iz 19. člena tega zakona;
- izguba sredstev za preživljanje oziroma katerega koli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je sama vplivala;
- splošno pa določa, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba:
- ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali
- ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane.
Denarna socialna pomoči je torej zadnja v vrsti pomoči, ki se samski osebi oziroma družini zagotovi, če si sama materialne varnosti začasno po merilih ZSVarPre ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Temeljno načelo ZSVarPre je, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Oseba, ki nima dovolj sredstev za življenje in si jih ne more pridobiti, ali nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen, oziroma oseba, ki ima pravno možnost uveljavljati in pridobiti sredstva za preživljanje s strani nekdanjega zakonca ali s strani polnoletnih otrok v skladu z družinsko zakonodajo, mora torej to možnost izkoristiti. Če je na njeni strani podana katera koli od zgoraj navedenih okoliščin, gre za krivdni razlog iz 28. člena ZSVarPre in do denarne socialne pomoči ni upravičena.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ugotavlja, da so centri za socialno delo seznanjeni z določbo 28. člena ZSVarPre in jo v praksi tudi izvajajo (ugotavljajo tudi npr. ali je vlagatelj vloge za denarno socialno pomoč od nekdanjega zakonca zahteval preživljanje). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo centre za socialno delo na rednih srečanjih ponovno opozorilo na to dolžnost.