4. 12. 2023
Odziv Ministrstva za finance
Ministrstvo za finance (v nadaljnjem besedilu: MF) je pristojno za pripravo in sprejem zakonodajnega okvira s področja poslovanja finančnega sektorja ter/oziroma prenos evropske zakonodaje s področja finančnega sistema v slovenski pravni red.
V Evropski uniji prodajo zavarovalnih produktov ureja Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov (v nadaljnjem besedilu: IDD)[1]. IDD ureja vse načine prodaje zavarovanj, ne glede na to, ali zavarovalni produkt prodaja zaposleni na prodajnem okencu zavarovalnice, ali zavarovanje kupujete preko interneta ali preko zastopnika, ki ni nujno zaposlen v zavarovalnici.
IDD je v slovenski pravni red prenesena v Zakon o zavarovalništvu (v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1)[2], ki predpisuje katere določbe mora obsegati zavarovalna pogodba, podatke in informacije, s katerimi mora distributer zavarovalnih produktov ob sklenitvi zavarovalne pogodbe seznaniti stranko oziroma bodočega zavarovanca, podatke in informacije, s katerimi mora distributer zavarovalnih produktov obveščati zavarovalca v času trajanja zavarovalne pogodbe, da morajo biti podatki podani razumljivo, odkrito, pošteno in strokovno v skladu z najboljšimi interesi zavarovalcev. Nadalje ZZavar-1 predpisuje, da mora biti besedilo splošnih zavarovalnih pogojev in obvestil enopomensko oblikovano, pregledno razčlenjeno, razumljivo in sestavljeno v slovenskem jeziku. ZZavar-1 v posebnem poglavju predpisuje pogoje za pravne in fizične osebe, ki opravljajo ali bodo začele opravljati distribucijo zavarovalnih produktov, v okviru katerega so določeni tudi pogoji za pridobitev dovoljenja tako za fizične osebe kot tudi za pravne osebe pri Agenciji za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja. ZZavar-1 določa tudi, da nad opravljanjem poslov zavarovalnega zastopanja in zavarovalnega posredovanja, ki jih opravljajo fizične osebe (zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki) ter nad opravljanjem dejavnosti zavarovalnega zastopanja in zavarovalnega posredovanja, ki jo opravljajo pravne osebe (zavarovalno zastopniške družbe in zavarovalno posredniške družbe) opravlja nadzor in izreka ukrepe Agencija za zavarovalni nadzor.
579. člen ZZavar-1 določa, da mora zavarovalnica, zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba vzpostaviti notranji postopek reševanja pritožb zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovanj ter da je v vseh primerih potrebno pritožnikom odgovoriti. Zavarovalnica mora zagotoviti ustrezen in učinkovit postopek izvensodnega reševanja sporov z zavarovalci, zavarovanci in drugimi upravičenci iz zavarovanj pred nepristranskim in neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje sporov.
Torej v primeru težav v zvezi z zavarovalno pogodbo se lahko zavarovalci, zavarovanci in drugi upravičenci najprej obrnejo na zavarovalnico, oziroma njeno pritožbeno komisijo. Če gre za težave v zvezi s prodajnim postopkom, je primerno pritožbo vložiti (tudi) pri zavarovalno zastopniški ali posredniški družbi, prek katere je bilo zavarovanje sklenjeno. Če pritožbena komisija ne ugodi pritožbi ali o pritožbi ne odloči v 30 dneh po njenem prejemu, se lahko zavarovanci, zavarovalci in drugi upravičenci iz zavarovalne pogodbe obrnejo na Mediacijski center Slovenskega zavarovalnega združenja GIZ, železna cesta 14, 1000 Ljubljana, ki sicer ne more izdati zavezujoče odločbe, pomaga pa doseči sporazum, ki spor razrešuje. Zavarovanci, zavarovalci in drugi upravičenci iz zavarovalnih pogodb se lahko v primeru težav v zvezi z zavarovalno pogodbo obrnejo tudi na Varuha dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu pri Slovenskem zavarovalnem združenju, ki odloča o sporih med strankami in zavarovalnicami, ki nastanejo zaradi neupoštevanja zavarovalnega kodeksa in drugih dobrih poslovnih običajev. Varuh ne obravnava sporov, ki bi glede na svoj pravni značaj in vsebino sodili v pristojnost sodišča. Če zavarovanci, zavarovalci in drugi upravičenci iz zavarovalnih pogodb menijo, da je prišlo do zavajanja ali nepoštene poslovne prakse pri prodaji zavarovalnih produktov, se lahko obrnejo na Tržni inšpektorat Republike Slovenije.
Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: AZN) je samostojna in neodvisna nadzorna institucija nad poslovanjem zavarovalnic v Republiki Sloveniji. Temeljne naloge AZN so spodbujanje varnosti in finančne trdnosti subjektov nadzora, prispevanje k primerni ravni zaščite sedanjih in bodočih zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb ter zagotavljanje, da bodo zavarovalnice zmožne pravočasno izpolnjevati obveznosti do zavarovancev in zavarovalcev. AZN stalno izvaja nadzor nad zavarovalnicami.
AZN nima pristojnosti reševanja sporov iz zavarovalnih pogodb kot tudi ne presoja višine priznane škode zavarovancev.
AZN je po poletnih vremenskih ujmah predvidela možnost povečanega števila vprašanj potrošnikov, zato je pripravila pojasnila v zvezi s preverjanjem zavarovalnega kritja na poplavljenih območjih in s postopki, ki so zavarovancem na voljo iz naslova uveljavljanja zavarovanja (dostopno je na spletni strani: https://www.a-zn.si/poplave-2023/.
Na koncu naj le še pojasnimo, da so se zavarovalnice ob poplavah in povečanem številu škodnih primerov pogosto odločile za izplačilo akontacije škode, dejansko popolno izplačilo pa bo/je sledilo po zaključku likvidacije zavarovalnega primera. Običajno zavarovalnice za oceno škode angažirajo cenilca, ki izveden popis in oceno škode, po podpisu poravnave pa zavarovalnice izplača znesek zavarovalcu. Možno je tudi izplačevanje škode zavarovalcu ali izvajalcu storitev po prejetih računih. Zavarovalnica v nobenem primeru ne more izplačati odškodnine, ki bi presegala v zavarovalni pogodbi dogovorjeno zavarovalno vsoto.