Nekatere osebe zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti se ne bodo več vrnile ali pa se bodo le za kratek čas, na trg dela. Zato predlagam, da se po določenih dneh bolniške odsotnosti zaradi enakega razloga (npr. kronični atritis, fibra itd) avtomatsko uvede postopek za oceno zmožnosti za delo pred invalidsko komisijo.
Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Avtomatizem zgolj glede na čas trajanja odsotnosti z dela in obolenja verjetno predstavlja nevarnost povečanja odločitev nezaključenega zdravljenja (in s tem ne bi prinesel želenega učinka ukrepa).
Zato je namen bolj učinkovit v sklopu povezovanja izvedenskega organa ZZZS in ZPIZ, in sicer takrat, ko je bila prvotna odsotnost z dela v trajanju neprekinjeno več kot tri mesece in je prišlo do ponovitve bodisi dveh krajših odsotnosti z dela manj kot 30 koledarskih dni (ne glede na razlog), bodisi daljše odsotnosti z dela več kot 60 koledarskih dni (ne glede na razlog) znotraj treh mesecev od zaključka prvotne začasne zadržanosti od dela. Ob tem pa mora biti nujno ocenjeno:
Namen povezovanja je skupna presoja, ali so podani kriteriji za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja, in če so, je s to presojo že avtomatično podan predlog za invalidnost.
Želeli bi pojasniti, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) v skladu s sistemsko zakonodajo ni pristojni organ za odločanje v postopku priznavanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tudi ne razpolaga s podatki, relevantnimi za odločanje o posamezni pravici. Odločanje o pravicah po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR in 84/23 – ZDOsk-1, v nadaljevanju ZPIZ-2) je namreč v celoti v pristojnosti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju zavod), ki v zadevah odloča tako na prvi kot tudi na drugi stopnji.
Pojasnjujemo, da se postopek za priznanje pravic na podlagi invalidnosti uvede na predlog zavarovanca ali njegovega osebnega ali imenovanega zdravnika. Zahtevi za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja je potrebno priložiti delovno in medicinsko dokumentacijo zavarovanca. ZPIZ-2, določbe katerega se upoštevajo pri odločanju o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanju, predpisuje instrukcijski rok 4 mesecev od dneva uvedbe postopka, če je za izdajo odločbe o pravici potrebno izvedensko mnenje, pri čemer je postopek uveden takrat, ko zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko dokumentacijo o njegovem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti.
Pogoj za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja je, da je zavarovancu z odločbo zavoda priznana invalidnost. Obstoj invalidnosti ugotavlja invalidska komisija zavoda, invalidnost pa je podana, če se je zavarovancu zaradi nastalih sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, zmanjšala zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Na podlagi mnenja invalidske komisije zavoda je zavarovanca mogoče razvrstiti v eno od treh kategorij invalidnosti:
Skladno z veljavno zakonodajo so po priznanju kategorije invalidnosti in skladno s priznano kategorijo invalidnosti in ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev pravic po ZPIZ-2 zavarovancu lahko priznane naslednje pravice:
Splošni pogoji za pridobitev invalidnosti so določeni v 69. členu ZPIZ-2, in sicer zavarovanec pridobi pravice na podlagi invalidnosti II. in III. kategorije, če ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil 65 let starosti in je vključen v obvezno zavarovanje ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo ali če ni vključen v obvezno zavarovanje pod pogojem, da izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene z ZPIZ-2, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ne glede na pokojninsko dobo, če pa je invalidnost posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni pa pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta. Zavarovancu se pri odmeri pravic na podlagi invalidnosti določi prišteta doba, ki je fiktivna pokojninska doba in se upošteva, če na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 65 let starosti.
V kolikor zavarovanec ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine, so mu lahko skladno z ZPIZ-2 na podlagi mnenja invalidske komisije zavoda priznane ustrezne druge pravice iz invalidskega zavarovanja, ki ustrezajo njegovi trenutni invalidnosti oziroma preostali delovni zmožnosti ter delovno-pravnem statusu. Pojasnjujemo, da je sistem pravic do nadomestil iz invalidskega zavarovanja, do katerih so upravičeni delovni invalidi s preostalo delovno zmožnostjo, vzpostavljen tako, da je stimulativen do ohranjanja zaposlitve delovnih invalidov ter zaposlovanja le-teh. Smiselno namreč je, tako z vidika pokojninskega in invalidskega sistema kot tudi za same delovne invalide, da le-ti ohranjajo zaposlitev oziroma so aktivni na trgu dela, saj se s tem zagotavlja tudi njihova socialna varnost, poleg tega pa tudi socialna vključenost. Invalidska nadomestila so namenjena kritju izpada dohodka zaradi nastanka invalidnosti, vendar pa pri njih ne gre za nadomeščanje izpada dohodka v celoti, saj tudi zavarovalni primer ni nezmožnost pridobivanja dohodka, temveč nezmožnost ohranjanja delovnega mesta, zaposlitve v svojem poklicu ali pa dela za polni delovni čas. Ob tem velja torej poudariti, da gre pri prejemnikih nadomestil iz invalidskega zavarovanja za zavarovance, ki imajo delovno sposobnost sicer omejeno, vendar so še vedno sposobni določena dela opravljati s krajšim delovnim časom ali z omejitvami.
Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja so bile v zadnjem obdobju sprejete številne spremembe in dopolnitve zakonodaje, namenjene predvsem izboljšanju socialnega položaja upokojencev. Glede na demografske trende in izzive, ki jih prinaša staranje družbe, bodo v prihodnosti potrebne spremembe pokojninskega in invalidskega sistema. MDDSZ se ob tem zaveda, da bo treba breme staranja pravično prerazporediti med vse generacije ter zagotoviti dolgoročno vzdržnost pokojninskega in invalidskega sistema na način, da bodo tudi generacije posameznikov, ki na trg dela šele vstopajo, iz sistema lahko črpale primerljive pravice vplačanim prispevkom. Skladno z vsem navedenim pojasnjujemo, da je v teku priprava prenove pokojninskega in invalidskega sistema, kjer je na voljo širok nabor možnih ukrepov. Končni predlogi za spremembe sistema se bodo oblikovali v dialogu s socialnimi partnerji, stroko in širšo javnostjo. Ključno vsebinsko podlago za nadaljnji socialni dialog bodo predstavljale smiselno upoštevane predhodno že dogovorjene vsebine Usklajenih izhodišč za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS iz leta 2017, ki temeljijo na Beli knjigi o pokojninah, ob tem pa tudi trenutne družbene razmere, socialno-ekonomski položaj upokojencev in invalidov, stanje na trgu dela ter nadaljnje demografske napovedi.