Radar, ki meri varnostno razdaljo in rok oddaje obvestila

Odziv Ministrstva za notanje zadeve

Vožnja na prekratki varnostni razdalji sodi med najpogostejše vzroke prometnih nesreč na slovenskih cestah, saj je policija v letu 2023 na avtocestah in hitrih cestah obravnavala 414 prometnih nesreč, katerih primarni vzrok je bila neprimerna varnostna razdalja, kar predstavlja 21% delež vseh obravnavanih prometnih nesreč.

Zadostna varnostna razdalja omogoča, da lahko pravočasno zmanjšamo hitrost ali varno ustavimo in s tem posledično preprečimo trčenje. Na primerno varnostno razdaljo je treba med vožnjo po avtocesti ali hitri cesti biti še bolj pazljiv, saj je hitrost vožnje naših vozil večja.

Seveda pa upoštevanje primerne varnostne razdalje tudi bistveno vpliva na pretočnost prometa. V danem primeru gre za omogočanje, da se voznik, ki nas je prehitel oziroma se vključuje na avtocesto oziroma hitro cesto, lahko varno vrne ali vključi pred našim vozilom na vozni pas.

Merjenje razdalje med vozili izvaja policija z laserskimi merilniki TruCam ali službenimi vozili z vgrajenimi sistemi Provida. Meritve se izvajajo na odsekih cest, kjer gostota prometa v času izvajanja meritev omogoča, da vozniki vozijo na predpisani varnostni razdalji. Poudariti je treba, da se meritev ne izvaja v času, ko zaradi prometnih konic ali drugih večjih zgostitev v prometu vozniki zaradi omenjenih okoliščin ne morejo vzdrževati razdalje, ki jo pri trenutni hitrosti prevozijo v dveh sekundah.

Za izvedbo konkretne meritve se policist odloči na podlagi vizualnega spremljanja prometa. Ob zaznavi, da dve vozili vozita na očitno prekratki razdalji, ob dejstvu, da se osredotočajo na hujše kršitve, se izvede meritev. Policisti izvedejo ukrep, ko je neprimerna varnostna razdalja nedvoumno ugotovljena, in sicer policisti kršitelja ustavijo, mu predočijo prekršek in izdajo plačilni nalog. V posameznih primerih, kjer sama infrastruktura ne omogoča varne ustavitve kršitelja, pa se mu plačilni nalog vroči po pošti. Ob tem velja izpostaviti, da je zakonodajalec zastaranje pregona za prekrške zoper varnost cestnega prometa, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi uredil na način, da ga ni dopustno začeti, če je od dneva storitve prekrška poteklo več kot 30 dni (četrti odstavek 42. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US)), s čimer ocenjujemo, da je izpostavljena problematika primerno urejena.

V MNZ tovrsten način nadzora nad spoštovanjem ustreznosti varnostne razdalje v cestnem prometu ocenjujemo kot primeren, strokoven in učinkovit.