Azbest
Leta 1999 je bila ob pripravi Nacionalne strategije za Azbest izvedena anketa, ki je na podlagi ankete med ravnatelji poskusila ugotoviti koliko je azbesta v šolah. Odziv je bil zelo slab. Azbest se je pred osamosvojitvijo vgrajeval v notranjost šole kot sestavina sten, talnih oblog, ometov, požarnih pregrad, lepil, okenskih kitov. Kasneje je Slovenija bila sopodpisnica Parmske deklaracije in se je s tem zavezala, da bo poskrbela, da otroci niso izpostavljeni azbestu. Sestavljena je bila delovna skupina, vendar je kot problem prepoznala le azbestne strehe. Stroka (zdravstveni delavci, ki se ukvarjajo z nezdravim delivnim okoljem) opozarja, da je problem ves azbest v šolah, vendar Slovenija še ni poskrbela za to, da bi se ustvaril register tega materiala po šolah (potrebne bi bile terenske raziskave in lab. preiskave materiala, o katerem ne bi bilo zanesljivih podatkov v gradbeni dokumentaciji) niti za to, da bi se preprečilo škodljivo ravnanje z materialom. Imamo zakon, ki določa kako je potrebno ravnati pri rekonstrukcijah stavb, vendar bi bil v šolah potreben tudi dosleden inšpekcijski nadzor, ki bi preprečil napake.
Predlagam vladi, da problem azbesta v šolah postavi med prioritetne naloge, da izdela za vse šole natančen register in poskrbi, da se azbest ustrezno odstrani oz. zameji (enkapsulira), zato da se prepreči izpostavljenost otrok.