Uredba
V Sloveniji velja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
V 22. členu Uredba navaja:
(1) Za ugotavljanje osvetljenosti in svetlosti se lahko uporabijo le podatki, ki jih v skladu s pravili stroke meri, ocenjuje oziroma ugotavlja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima registrirano dejavnost za opravljanje analiz in preizkusov na področju tehničnega preskušanja in analiziranja in
2. ima akreditacijo SIST EN ISO/IEC 17020 za kontrolo osvetljenosti in svetlosti osvetljenih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava.
V Sloveniji ne obstoja podjetje ali s.p. , ki izpolnjuje omenjene pogoje, kar posledično pomeni, da inšpekcija ne more izpolnjevati zakonitega nadzora. Torej, na kakšen način inšpekcija nadzoruje kršenje Uredbe?
Sama inšpekcija je v zadnjem poročilu Računskega sodišča priznala, da ne more izpolnjevati zakonitosti Uredbe in se praviloma zadovolji s pavšalnim odgovorom zavezanca, da proizvajalec svetil izpolnjuje zakon, kljub temu, da to ni res.
Kaj je smisel predpisanih pogojev, če jih nihče v Sloveniji ne more izpolniti? Finančni vložek v akreditacijo ( ne certifikat, da ne bo pomote) je ogromen in ni zanimiv za opravljanje te dejavnosti.
Zakaj smo leta 2007 tako pogumno sprejeli Uredbo, danes leta 2023, po 16-ih letih pa še vedno nismo sposobni to isto Uredbo uveljaviti ter jo zakonito nadzorovati?
Istočasno pa smo se v vseh prejšnjih in sedanji vladi in politiki na splošno naposlušali o naravo-varstvu, ohranjanju in zaščiti okolja, trajnosti itd.