Nudenje informacij in pomoči žrtvam spolnega ali drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Z vidika veljavne delovnopravne ureditve pojasnjujemo, da Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) v 47. členu, ki ureja varovanje dostojanstva delavca pri delu, v prvem odstavku določa obveznost delodajalca, da zagotavlja takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev ter da mora v ta namen delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.

Kakšne ukrepe bo delodajalec sprejel za zagotovitev ukrepov za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem oziroma pred trpinčenjem, je prepuščeno delodajalcu. Delodajalec mora sprejeti tako preventivne ukrepe, s katerimi preprečuje možnosti neželenega ravnanja, kot tudi kurativne ukrepe v primeru, ko delodajalec ugotovi oziroma je obveščen o takšnem ravnanju.

Nadalje ZDR-1 v drugem odstavku 47. člena nalaga delodajalcu obveznost, da poskrbi, da so delavci tudi dejansko seznanjeni s sprejetimi ukrepi iz prvega odstavka 47. člena ZDR-1, in sicer mora o sprejetih ukrepih pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije). Določba tretjega odstavka 47. člena ZDR-1 določa pravilo obrnjenega dokaznega bremena v primeru spora v zvezi s spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, kar pomeni, da če delavec v sporu navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 47. člena ZDR-1, je dokazno breme na strani delodajalca.

V kolikor delodajalec ne zagotavlja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem v skladu s prvim odstavkom 47. člena ZDR-1, stori v skladu s 7. točko prvega odstavka 217. člena ZDR-1 prekršek, za katerega je predpisana globa od 3.000 do 20.000 eur. V kolikor pa delodajalec ne obvesti delavcev o sprejetih ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZDR-1, pa stori prekršek, za katerega je predpisana globa od 1.500 do 4.000 eurov, kar ima podlago v 4. točki prvega odstavka 217.a člena ZDR-1.

Z vidika ureditve v ZDR-1 še dodatno pojasnjujemo, da določba 8. člena ZDR-1 izrecno priznava odškodninsko odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavci utrpijo zaradi kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu. Odškodninsko odgovornost delodajalca delavcu sicer ureja 179. člen ZDR-1, ki določa, da mora delodajalec delavcu povrniti povzročeno škodo pri delu ali v zvezi z delom po splošnih pravilih civilnega prava, določba 8. člena ZDR-1 pa je specialnejša določba glede na splošno pravilo iz 179. člena ZDR-1. V primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava, kot nepremoženjska škoda, ki je nastala delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom ZDR-1. ZDR-1 v 8. členu posebej določa, da se mora pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.

V skladu s petim odstavkom 7. člena ZDR-1 delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu.

Ob tem velja še dodati, da lahko določena ravnanja spolnega nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu (ali v zvezi z delom) pomenijo tudi kaznivo dejanje, in sicer to vsebino ureja Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23) v 197. členu.

Na podlagi izpostavljene delovnopravne zakonodaje lahko ugotovimo, da veljavna zakonodaja že ustrezno ureja področje varstva delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu. Posledično ni mogoče slediti predlogu, da se sprejme nov predpis, ki bo urejal to področje, saj zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu že ustrezno določa obstoječa zakonska ureditev v ZDR-1. Slednje potrjuje tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS (gl. npr. Sklep VIII Ips 85/2019).