Komunikakcijski dodatek tudi za težko naglušne in zvišanje KD za gluhe
Kot je znano, prejemajo gluhi komunikacijski dodatek v višini 173,56 € (v višini tretje stopnje dodatka za pomoč in postrežbo), ki je v bistvu sredstvo za pomoč pri komunikaciji in spremstvu. Toda žal je kljub temu še vedno socialni krog gluhih in težko naglušnih izjemno ozek. Ovire pri sporazumevanju in komunikaciji so namreč resnično povsod, v družbi, šoli, na delovnem mestu, celo doma in žal tudi pri vključevanju v prostočasne in druge družbene dejavnosti. Da ne pišem o izobraževanju gluhih in težko naglušnih, ki so v izobraževalnem procesu zelo omejeni in večinoma ne dosegajo srednje ali višje izobrazbe zaradi še vedno številnih ovir. Kar 90 % gluhih ima nedokončano ali končano osnovno šolo ali pa poklicno srednjo šolo. Tudi tisti gluhi, ki imajo višjo izobrazbo (teh je izredno malo), pogosto ne delajo na delovnih mestih, za katera so se izobrazili. In zato so njihova delovna mesta vedno zelo slabo plačana. Žal je tudi tako, da veliko gluhih in težko naglušnih dobivajo plačo z dodatki do minimalne plače. In tako so potem na koncu temu primerne pokojnine. Veliko jih je tudi brezposelnih, ker delodajalce skrbi sporazumevanje. Tisti, ki so zaposleni, pa zelo redko napredujejo. Žal so tudi primeri, da je med slišečim in gluhim plačne razlike skoraj 500 € za enako delovno mesto. Tako da gluhi in naglušni večinoma ostajajo zaželena delovna sila le v proizvodnji. Zato predlagam, da se zviša komunikacijski dodatek na 347,11 € (v višini druge stopnje DPP). Predlagam, da se dodeli komunikacijski dodatek tudi težko naglušnim (90–95 % po Fowlerju) v znesku tretje stopnje DPP. Težko naglušni, ki ne uporabljajo znakovnega jezika in tudi niso kaj dosti na boljšem kot gluhi, uporabljajo slušne aparate, ki jih morajo žal skoraj v celoti sami plačevati. Čeprav cene slušnih aparatov dosegajo tudi čez 2000 €, ZZZS doplača le okoli 300 €, in še to na vsakih šest let (prej je bilo vsakih pet let). Žal se dogajajo tudi primeri, da se slušni aparati prej kvarijo (zaradi občutljive elektronike in podobno) pred »upravičenostjo« do 300 €. Moram napisati, da ni vsak slušni aparat primeren, nekateri so zadovoljni z osnovnim, nekateri pa morajo imeti žal le nadstandardnega. Vsak človek namreč sliši drugače, nekateri le nizke tone, drugi le visoke, tretji pa mešano. V glavnem vsak sliši drugače, zaznava različne zvoke ... Da ne bo kdo trdil, da lahko naglušni slišijo, telefonirajo ... Ni tako enostavno, kot se zdi, slišijo drugače kot slišeči. Ja, slišati in razumeti je velika razlika. Slišiš zvok, a ne razumeš. To je ta razlika. V glavnem naglušen s slušnim aparatom zazna zvok drugače kot slišeča oseba. Da me pišem to bizarnost, da če hočeš vsaj slišati, moraš plačati. Očitno je za nekatere sluh luksuz in ne nuja oziroma nekakšna osnova za življenje. Da ne pišem o servisnih popravilih slušnih aparatov, kupovanju baterij in podobno.
Ja, tudi za gluhe in naglušne je način komunikacije ključnega pomena pri vključenosti v socialno okolje, ne samo za slišeče.