27. 10. 2023
Odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo
V zvezi s prepovedmi določenih materialov ali proizvodov na trgu v RS vam v nadaljevanju pojasnjujemo, da je trg RS del notranjega trga EU. Prosti pretok proizvodov je nujen za zagotavljanje delovanja notranjega trga, ki ostaja temelj konkurenčnosti podjetij EU in izbire za potrošnike, zato je za določene ukrepe, kot so prepovedi dajanja na trg proizvodov, nujno usklajeno ukrepanje. Zaradi pomanjkanja ustreznih in celovitih pravil notranjega trga lahko države članice ali industrije razvijajo pobude, ki poslabšajo delovanje notranjega trga, saj povzročajo morebitne ovire, razdrobljenost in neusklajene pristope ter neenake konkurenčne pogoje za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu. RS sama ne bi mogla izvajati ukrepov takega obsega, ne da bi ustvarila razlike v zahtevah za podjetja in ovire za prosti pretok proizvodov, regulativno breme in čezmerne stroške poslovanja. Poleg tega bi se na splošno zaradi posamičnega ukrepanja le na ravni držav članic neizogibno izoblikovala različna orodja, zaradi katerih bi izbira potrošnikov postala bolj zapletena. V primeru individualnega ukrepanja držav članic je zelo visoko tveganje nastanka različnih konkurenčnih sistemov, ki temeljijo na različnih metodah in pristopih, zlasti za proizvode, s katerimi se trguje na celotnem notranjem trgu. Glede na navedeno, se lahko le z ukrepanjem na ravni EU določijo usklajene zahteve glede proizvodov in zahteve glede informacij o vidikih trajnosti, ki se uporabljajo po vsej EU, s čimer se zagotovi prosti pretok blaga, potrošnikom pa ustrezne in zanesljive informacije o trajnostnih in krožnih značilnostih izdelkov, ne glede na to, v kateri državi članici se kupijo. Določitev zahtev na ravni EU ima jasno dodano vrednost, saj se tako vzpostavi usklajen in dobro delujoč notranji trg v vseh državah članicah, s tem pa enaki konkurenčni pogoji za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu.
Prvi cilj vsake politike ravnanja z odpadki je zmanjšanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi na zdravje ljudi in okolje. Obenem bi moral biti njen cilj zmanjšanje uporabe virov in spodbujanje praktične uporabe hierarhije ravnanja z odpadki. Na prvem mestu je v tej hierarhiji preprečevanje nastajanja odpadkov (vključno s ponovno uporabo), šele na drugem je recikliranje odpadkov temu sledijo drugi postopki predelave odpadkov (npr. energetska predelava) in prav na zadnjem mestu je odstranjevanje odpadkov (odlaganje je najmanj zaželeno).
Ministrstvo zadnjih nekaj let opozarja uporabnike na veliko število kupljenih in posledično velike količine odpadnih nagrobnih sveč v Sloveniji. Iz zbranih podatkov sicer ugotavlja, da se letna količina kupljenih nagrobnih sveč polagoma zmanjšuje, saj se je v letu 2022 (3992 t) v primerjavi z izhodiščnim letom 2010 (6340 t) zmanjšala za skoraj 42%.
Ravnanje s svečami v Sloveniji je skladno z Uredbo o odpadnih nagrobnih svečah (Uradni list RS, št. 25/19 in 44/22 – ZVO-2) urejeno tako, da skrb za predelavo zbranih sveč prevzemajo osebe, ki so sveče dale na slovenski trg (proizvajalci, uvozniki, trgovci). Ti so združeni v 4 skupne načrte ravnanja s svečami, tako da nosilec skupnega načrta uredi vse potrebno, da lahko zbiralec sveč le te prevzame in jih odda v predelavo.
Ministrstvo ne spodbuja uvedbe posameznih tipov sveč, ampak uporabnike poziva k trajnostnemu ravnanju. Vsak tip sveč ima tako prednosti kot tudi pomanjkljivosti , vendar je najpomembnejše, da se za vse odpadne nagrobne sveče (katerega koli tipa), s pokopališč preko sistema zbiranja zagotovi obdelava pri izvajalcu, ki je za obdelavo usposobljen in ima ustrezna dovoljenja za tak postopek. Odpadne nagrobne sveče niso nevaren odpadek, vendar njihovo odstranjevanje lahko povzroča škodljive vplive na okolje.
V izogib težavam, ki jih je v preteklih letih povzročalo kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov MOPE, ob spoštovanju tradicije prižiganja sveč na grobovih svojcev in prijateljev, opozarja tudi na posledice, ki jih veliko število prižganih in kasneje zavrženih nagrobnih sveč povzroča okolju.